Tito, zadnje priče oporoke: serija na hrvaškem razdelila javnost

Serija, ki je na hrvaškem razburkala javnost, v trinajstih epizodah na novo osvetljuje obdobje Josipa Broza.

Objavljeno
05. oktober 2012 19.32
Ljubljana 26.04.2007 Lordan Zafranovic - Sobotna foto:DAMJAN ZIBERT/DELO
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Hrvaški režiser Lordan Zafranović je z dokumentarno serijo Tito, zadnje priče oporoke, ki bo na Televiziji Slovenija na sporedu jutri, precej razburkal hrvaško javnost. V trinajstih epizodah serije, ki jo je snemal šest let (od 2005 do 2011), je z nekaterimi dejstvi na novo osvetlil obdobje Josipa Broza.

V seriji pokaže dobrodošlico Zagrebčanov ob prihodu Nemcev leta 1941 in zadovoljstvo ob nastanku Neodvisne države Hrvaške (NDH). Scenarij sta napisala Zafranović in novinarka Mira Šuvar, sicer žena pokojnega hrvaškega intelektualca in politika Stipeta Šuvarja, hrvaški gledalci pa so si jo lahko ogledali v začetku letošnjega leta.

Serija – vsako nadaljevanje traja po 56 minut – se začne s scenami s Titovega pogreba, nadaljuje pa s pričanjem Titovega nečaka Franje Broza ter Herte Haas, druge Titove žene, ki jo je zapustil zaradi tajnice Davorjanke Paunović - Zdenke.

Lordan Zafranović je sprva načrtoval deset nadaljevanj serije, zato jo je naslovil Tito v desetih slikah. Kasneje, ko je imel pripravljenih 150 ur posnetega gradiva in pogovorov z več kot sto ljudmi, je nastala serija, kakršna zdaj prihaja na slovenske televizijske ekrane.

Na Hrvaškem si jo je v povprečju ogledalo po štiristo tisoč gledalcev, kar po ocenah različnih televizijskih strokovnjakov ni slabo; še posebej, ker še ni minilo veliko od predvajanja televizijske dokumentarne serije avtorja Domagoja Burića Hrvaški kralji, ki si jo je redno ogledalo več kot pol milijona gledalcev.

Je pa zato Zafranovićev dokumentarec precej vzvaloval zgodovinsko-družbeno sceno, saj je znano, da se na Hrvaškem ideološki pogovori večinoma začnejo in končajo z iskanjem odgovorov na vprašanje, »čigav dedek je bil partizan in čigav ustaš«. Zgodovinarji so iskali »globlje vzroke«, »povezave«, »resnice in polresnice«, profesor Žarko Puhovski je takrat ocenil, da gre »celo za polizdelek«, za zgodovinarja Tvrtka Jakovino pa so bili sogovorniki sicer zanimivi, vendar je pogrešal zgodbo ...

Spor s soavtorico

Bolj kot vse je serija, še zlasti pa avtor Lordan Zafranović, 68-letni Dalmatinec in dobitnik številnih filmskih nagrad ter avtor legendarnega ciklusa treh filmov, Okupacija v 26 slikah, Padec Italije in Večerni zvonovi, vstopil v središče zaradi spora s soavtorico Miro Šuvar, ki je opravila pogovore z večino sogovornikov v dokumentarcu. Hrvaški mediji so bili polni njunega prerekanja, rdeča nit je bila domnevna zahteva soavtorice Šuvarjeve, ki naj bi hotela »odrezati« nekatere izjave. S tem se Zafranović ni strinjal, saj, kot je dejal, si kot avtor in režiser pridržuje pravico do zadnjega reza. »Venomer sem povsem samostojno odločal o svojih filmih na podlagi poklicnih meril in lastne odgovornosti,« je takrat dejal režiser. Spor med obema se je zdaj preselil na sodišče.

Razburjenje

Ne glede na vse je serija Tito, zadnje priče oporoke na Hrvaškem povzročila precejšnje razburjenje, eden od kritikov je celo zapisal, da je bil z njo oziroma s »povratkom Broza na Hrvaško pravzaprav spuščen duh iz steklenice«. Hrvaška, o tem ni dvoma, se zelo rada vrača v preteklost. Njen danes je precej povezan s preteklostjo, z njenimi kralji, hrvaško pomladjo, navsezadnje tudi z Neodvisno državo Hrvaško, partizani in ustaši ...

V Sloveniji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Črni gori je Tito v korenih vseh, ki s(m)o živeli in še živimo na območju nekdanje (Titove) Jugoslavije. Skoraj vsak dan je mogoče slišati vzporednice in primerjave z življenjem v »Titovi Jugoslaviji«, še posebej iz ust socialno šibkejšega družbenega sloja in tistih, ki so ostali na cesti, brez dela, brez možnosti brezplačnega zdravstva, šolstva ...