Tiskane izdaje
Film s tako malo protagonisti, tako redkimi dialogi in tako dolgimi kadri v skladu s tradicionalnimi pravili kinematografije ne bi smel biti tako napet in zanimiv. A s tem filmom je režiser Marko Naberšnik precej napredoval od tradicionalno zastavljenih filmov Petelinji zajtrk in Šanghaja ter nekoliko šibke televizijske serije Naš vsakdanji kruhek.
Z uporabo premišljene postavitve scen in ne povsem stacionarne kamere je gledalec postavljen v dogajanje in predvsem grozljivo osamljenost protagonista na izvidnici v vihri prve svetovne vojne. Podobnemu in nič manj uspešnemu pristopu nismo bili priča že od Lakote, zmagovalca Liffa 2008 in prvenca lanskega oskarjevca Steva McQueena.
Prepričljiva igra in osebna zgodba pripravita dobro podlago za spremembo tempa v tretjem dejanju, ki surovo prikaže nesmisel in grozote vojne ter pomembnost človeškega dostojanstva. S tem filmom je Naberšnik dozorel kot režiser, pripovedovalec vizualnih zgodb in pokazal, da lahko v prihodnje od njega pričakujemo velike stvari.
***
Ste si film že ogledali? Kaj menite o njem? Komentirajte spodaj.
