Tiskane izdaje
Portorož – Pospremljen s spektakularnim opoldanskim nalivom in sramežljivim popoldanskim soncem se je začel 16. Festival slovenskega filma.
Dopoldne so si starejši otroci lahko ogledali Štigličevo Poletje v školjki, sledila sta dva celovečerna dokumentarca (Zbrani – zaupno o skupnem Anje Medved in Odmevi časa Eme Kugler), njima pa pet kratkih filmov iz najnovejše študentske produkcije.
Prvi del večera je bil posvečen enemu najprepoznavnejših slovenskih režiserjev starejše generacije, Karpu Godini, ki je letošnji prejemnik Badjurove nagrade, najpomembnejšega priznanja slovenskim filmarjem, ni nujno, da ravno režiserjem, ki ga podeljujejo od leta 1995.
Karpo Godina je (bil) tudi snemalec in v času jugoslovanskega črnega vala še marsikaj. Prej kot s celovečercema, ki predstavljata danes klasiko slovenskega in jugoslovanskega filma (Rdeči boogie, Umetni raj), je javnost in politiko razburjal s kratkimi filmi; sinoči so jih njemu v čast, starejšim gledalcem v spomin, mlajšim pa v čudenje zavrteli izbranih pet.
Drugi del večera je zaznamovalo uradno odprtje festivala, ki se je nadaljevalo v premiero prvega od letošnjih sedmih igranih celovečercev. To je bil Razredni sovražnik Roka Bička, film, o katerem je bilo pri nas v zadnjih dveh tednih veliko slišati.
Kateri film bo obveljal za zmagovalca letošnjega portoroškega festivala, bo jasno v nedeljo zvečer. O tem in tudi o drugih nagradah bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo hrvaški režiser Hrvoje Hribar ter slovenska Olmo Omerzu in Hanna A. W. Slak.
