Tiskane izdaje
Festival evropskega in mediteranskega filma (FEMF) je s svojim izborom filmov res malce podoben Liffu, le da so izbrana dela bolj komunikativna. Organizatorjev ni sram povedati, da jih ne zanimajo filmi, ki so všeč predvsem selektorjem, temveč filmi, ki nagovarjajo občinstvo. Tako je naravnanost festivala, ki se je danes začel v gledališču Tartini, pojasnila programska vodja Jelka Stergel.
»Naš festival daje prednost tistim evropskim in mediteranskim filmom, ki tekoče govorijo filmski jezik, upoštevajo pravila žanra, a se ne bojijo komunikativnosti in imajo ambicijo priti v kinematografe. Vendar pri tem nismo zanemarili kakovosti, saj gre za avtorsko produkcijo uveljavljenih avtorjev,« poudarja glavna selektorka Jelka Stergel.
Gre torej za nekakšno selekcijo selekcije, za izbor evropskih filmov, v veliki meri povezanih z mediteranskim okoljem (torej ne samo evropskim), in večina od 31 filmov na programu je že dobila nagrade – v Berlinu, Cannesu, Benetkah in drugod. Festival so zasnovali v čast pokojnemu direktorju fotografije Vilku Filaču, zato je en od kriterijev za izbor filmov tudi ta, da so se izkazali s priznanji za fotografijo. Taka sta denimo Pod električnimi oblaki ruskega režiserja Alekseja Germana in Victoria nemškega režiserja Sebastiana Schipperja.
Iz evropskega povprečja zadnja leta gotovo štrli romunska kinematograija, zato sta v konkurenci dva koprodukcijska filma: Boks (režiserja Florina Serbana) in Zaklad (režiser Corneliu Porumboiu). Nadvse aktualna in angažirana sta filma z begunsko problematiko: koprodukcijsko Sredozemlje italijanskega režiserja Jonasa Carpignana in večkratno na več festivalih nagrajeni Predsednik iranskega režiserja Mohesan Makhmalbafa.
»Film nam povsem drugače približa begunsko tragedijo, saj z novinarsko reportažo težko predstavimo vse dimenzije drame, trpljenja, groze v čolnu sredi morja, kjer eni preživijo, drugi ne, kjer obljubljenega dela ni in se protagonisti soočajo z vsem gorjem begunske usode,« pojasnjuje programska vodja.
V Piranu bodo že danes popoldan lahko gledali lani najuspešnejši francoski film, komedijo Bog, le kaj smo zagrešili režiserja Philippea de Chauverona. »Prav s kakovstno komedijo se razlikujemo od drugih festivalov, saj imamo filme, ki nagovarjajo širše občinstvo, pa čeprav gre za dobro francosko komedijo in je hkrati evropski mainstream,« pravi selektorica. Letos je na festivalu tudi vidnejši delež režiserk, na primer francoska drama Z vzdignjeno glavo režiserke Emmanuelle Bercot, Zaprisežena devica italijanske režiserke Laure Bispuri, Naše vsakdanje življenje Ines Tanović in Ti mene nosiš hrvaške režiserke Ivone Juka.
FEMF je v svoj program uvrstil tudi Cvitkovičev Šiška Deluxe, ki je po mnenju Stergelove dodobra ogrel občinstvo na FSF v Portorožu, a bil premalo opažen s strani žirije. Častni gost festivala bo Slavko Štimac, zvezda v filmih Emirja Kusturice. Štimcu v čast bodo zavrteli šest let star film Buick Riviera režiserja Gorana Rusinovića, sicer v glavnem posnet v ZDA.
V okviru festivala bodo v novem Mediadomu Pyrhani pojutrišnjem organizirali konferenco o enakih možnostih v filmski industriji, na kateri bo sodelovala tudi podpredsednica Evropske filmske zveze za ženske EWA Alexia Muinos Ruiz, in na kateri bodo obravnavali evropsko politiko do vprašanja zastopanosti žensk v filmski industriji, konferenci bo sledila tudi okrogla miza s slovenskimi filmarkami.
Na FEMF imajo poleg uradnega tekmovalnega programa še netekmovalni program, sklop francoske kinematografije, program filmov ženskih avtoric in program prvencev. V festivalski žiriji te dni garajo filmska kritičarka Neva Mužič, direktor fotografije Radovan Čok in filmski ter TV režiser Ubald Trnkoczy, ki bodo poleg nagrade za najboljši film podelili še nagrado za ustvarjalni prispevek na področju kinematografije, nagrado za najboljši prvenec, nagrado za najboljšega režiserja in nagrado Vilka Filača za najboljšega direktorja fotografije.
Del popoldanskih predstav bo predvajan v Mediadomu Pyrhani, za predstave do 16. ure je vstop prost, za popoldanske in večerne predstave pa je vstopnina le dva evra, saj se organizatorji zavedajo, da je Piran logistično težko dostopen, a vseeno mesto z bogato filmsko tradicijo.
