Tiskane izdaje
V tekmovalnem sklopu 19. FDF je na temo človekovih pravic akutne probleme sodobnega sveta odstiralo šest filmov. Nagrado Amnesty International Slovenije pa je dobil film Nisem tvoj zamorec.
Ob dveh intimnih portretih musilmanskih mater, ki sta v vojni v Siriji izgubili otroka, filmu o genocidu albanskega civilnega prebivalstva, prikazu skorumpirane Mehike v večnem boju s karteli in pogledu na nečloveško izkoriščanje tekstilnih delavcev v Indiji, je mednarodno žirijo na 19. FDF prepričala za oskarja nominirana francosko-ameriška koprodukcija Raoula Pecka, ki skozi poetično, prefinjeno, a ostro družbeno kritično filozofijo ameriškega pisatelja, pesnika in misleca Jamesa Baldwina, artikulira družbeno stvarnost temnopoltih Američanov in njihov večni boj za človekove pravice.
Žirija, ki so jo sestavljali bolgarska producentka Martichka Bozhilova, hrvaška producentka in režiserka Tiha K. Gudac in britanski avdio inženir Joe Oklikah, je o svoji izbiri zapisala: »V osupljivi upodobitvi avtor uspešno premosti vrzel med zgodovinskimi okoliščinami in njihovo sodobno aktualnostjo. Z uporabo celovite filmske strukture predstavi eno največjih še trajajočih bitk za človekove pravice, obenem pa zasnuje zgodbo s presunljivo močjo nagovarjanja občinstva.«
Raoul Peck, režiser haitijskega rodu, ki je pred tem, v filmu Lumumba (2000) obravnaval tematiko kolonializma, je svoj spiritualni dokumentarec zasnoval na Baldwinovem poslednjem in nedokončanem romanu, v katerem se je ta posvetil spominom na svoje prijatelje in soborce za človekove pravice, Medgarja Eversa, Malcolma X-a in Martina Luthra Kinga Jr., ter vplivom, ki so ga imeli nanj osebno in na ameriško zgodovino.
Dokumentarec, sugestivno pretkan s filmskimi referencami, ki vsiljujejo percepcijo bele večine, javnimi nastopi Jamesa Baldwina (kot narator njegov glas prevzame Samuel L. Jackson) in pomembnimi družbenopolitičnimi prizori iz ameriške zgodovine, gledalcu predoči psihološke zanke, ki družbi onemogočajo premoščanje prepada med dvema resničnostima, ki sicer sobivata, a se nikoli zares ne srečata.
Pomembno sporočilo, ki ga skozi Baldwinov duh sporoča film je, da »rasni problem« ni problem, ki zadeva zgolj črnsko skupnost, ampak je problem, ki kaže na globljo psihološko iznakaženost celotne (ameriške) družbe.
Častna omemba
Na zgodovinske napake in krivice, ki še danes žgejo spomine živih, je opozoril tudi srbski film Globina dva mladega beograjskega režiserja Ognjena Glavonića. Njemu je žirija namenila častno omembo, za »režiserjev pogum, izvirno delo in učinkovito oblikovanje eterične, moreče stvarnosti, ki še daje slutiti svoje otipljivo obstajanje.«
Medtem ko že pet let čaka, da bi Filmski center Srbije denarno podprl snemanje njegovega igranega celovečerca o vozniku hladilnega tovornjaka, ki je na prelomu v novo tisočletje prevažal trupla umorjenih albanskih otrok, žensk in moških v množična grobišča v Srbiji, se je namreč o tej grozljivi resnici odločil posneti dokumentarec. Film gledalca sooči s pričevanji morilcev in preživelih, medtem ko kamera zre v zanemarjeno in pusto zimsko pokrajino, prizorišče skupnih grobišč.
Amnesty International Slovenije pa je na festivalu podelila še eno nagrado in sicer kratkemu filmu Prižgali smo lučko, ki so ga ustvarili učenci Osnovne šole Simona Jenka v Kranju v sklopu natečaja kratkih dokumentarnih filmov za mlade od 10. do 25. leta. Namen natečaja je bil povečati osveščenost mladih o človekovih pravicah in jih spodbuditi, da o njih razmišljajo tudi z osebne perspektive. Nagrajeni film je tako spregovoril o pravici vseh ljudi do hrane.
