Zrnec/Kogovšek: Gresta onadva po svoje

Sabina Kogovšek in Jurij Zrnec o njunem novem skupnem projektu Mi gremo na svoje 2. Ona je Inšpektorica, on Starešina.

Objavljeno
07. november 2013 18.19
Sabina Kogovšek in Primož Zrnec,igralca,Ljubljana Slovenija 15.10.2013
Teja Roglič, Vikend
Teja Roglič, Vikend
»Pogovarjali se bomo samo o filmu, kajne?« še preden vključim diktafon, vpraša Jurij in seveda misli na vse črnilo, ki je bilo prelito okoli tega, ali sta s Sabino še par. Ko zagotovim, da Vikend zanima le njuno sodelovanje pred kamero, se povsem sprostita in odgovarjata z nasmehom na ustih. Sodelovanje pred kamero je seveda novi film Mihe Hočevarja Gremo mi po svoje 2, v katerem je Jurij spet Starešina, Sabina pa Inšpektorica, ki meša štrene tabornikom.

Sabina, uigrani ekipi ste se pridružili kot strog in siten lik. Kako ste se lotili dela?

Sabina:
Miha je pisal vlogo zame, in ko sem prebrala scenarij, sem rekla: kaj res, tako me vidiš? (smeh) Potem pa sem se vživela v vlogo, iskala sem komičnost in bila vesela, da enkrat nisem »sladka mala«, ampak tečna Gorenjka.

Jurij: V vsakem filmu moraš imeti protagonista in antagonista, tudi moj junak je bil v prvem delu rahlo siten. Sicer bi bilo dolgočasno, ne bi bilo zapleta, bil bi tipičen slovenski film.

Rada igrata skupaj?

Sabina:
Zelo, sicer pa niti nisva imela veliko skupnih scen, ni nama bilo dano, da bi se skupaj učila scenarij. Med najinima junakoma ni veliko simpatij.

No, se pa Inšpektorica v filmu zbliža z nekom drugim, z enim od fantov …

Sabina:
Ko sem prebrala scenarij, sem imela nekaj vprašanj za režiserja, a to bo ostalo med nama. Potem pa sem se vživela in bila vesela, da je odprl temo zapleta med malo starejšo žensko in mladim fantom. Hujši del je bil tako ali tako izrezan, ker gre za družinski film. Od tega, da si padeva v objem, se je stopnjevalo do tega, da sem bila zelo pomanjkljivo oblečena.

Jurij: No, pri prvem delu Mihe to ni motilo.

Tokrat že v napovedniku s posnetkom dekleta z razgaljenim oprsjem opozarjate, da ne bo vročih prizorov.

Jurij:
Miha se je moral res držati nazaj, da tudi tokrat ni dodal tega simbola materinstva.

Poleg Sabine se je ekipi pridružil Tadej Toš, ki igra drugega starešino. Jurij, je bil Tadej dostojen nasprotnik?

Jurij
: Toš je odličen igralec in komik, zelo sva se povezala, še bolj za kamero kakor pred njo. Sicer pa smo dobili še novo kuharico, mulci so zrasli, postali kosmati in še bolj nabriti, malčki so bili luštni. Če primerjam prvi in drugi del, je bilo zdaj manj napetosti, vse je šlo tekoče, le dvakrat nam jo je zagodel dež. Tokrat tudi ni nihče umrl, prejšnjič sta umrla dva otroka (se ironično pošali, op. p.).

Po premieri je bilo na nekem blogu napisano, da je film žaljiv do žensk. Sta prebrala blog, kaj pravita?

Jurij
: Bloga sploh nisem videl.

Sabina: Prebrala sem blog, ker so me opozorili nanj, in mislim, da ni v filmu nič omalovažujočega do žensk. Nimam komentarja.

Jurij: Banalno bi bilo govoriti o tem, ker so med filmi oglasi za praške, to je žaljivo do žensk. Kot da je vrhunec kariere, da dobro zbrišejo okna in pomijejo tla.

Sabina: Iz tega bloga veje nesproščenost in paranoja.

Gremo mi po svoje je najbolj gledan slovenski film, ste pod pritiskom, da mora drugi del rekord doseči ali celo preseči?

Jurij
: Letos je izjemna bera filmov, prihajajo domači filmi, ki pobirajo nagrade tudi v tujini. Letošnji FSF je bil končno festival s filmi, ki bi jih lahko pokazali tujcem in rekli: to mi delamo. Zato ne vem, ali bomo dosegli takšne številke, tu sta Čefurji raus! in Razredni sovražnik, ljudje v času, ko gledajo na vsak evro, raje gledajo kaj resnega. Mislim, da bo imel film veliko gledalcev, ne bi pa si upal reči, da bomo podirali rekorde. Prvi del je pripomogel, da so ljudje raje gledali slovenske filme, če smo naredili to, smo naredili veliko.

Sabina: Težko rečem objektivno, na premieri v Portorožu je bilo veliko adrenalina, a odziv je bil dober.

Jurij: Drugi del bodo gledali vsi, ki so gledali prvi del, pa seveda podmladek. Pred prvim delom dvajset le ni bilo mladinskega filma, končalo se je s Poletjem v školjki, bilo je le nekaj ponesrečenih poskusov, sicer pa prava suša v tem zelo zahtevnem žanru.

Miha Hočevar je ob uspehu prvega dela dejal, da vas bodo ob nadaljevanju dali pod drobnogled, in če boste naredili napako, bodo z veseljem tacali po vas. Se strinjata?

Jurij
: To je toplo-mrzli tok, nekaj časa si pod drobnogledom, potem plima splakne svinjarijo.

Sabina: Vsakdo bo šel pogledat, ali je drugi del tako dober kakor prvi, in seveda so pričakovanja visoka, a mislim, da ne bodo razočarani.

Jurij: Kritiki se ne bodo našli v filmu, spet ga bodo ocenili kot Zrnec in druščina in poceni štosi. Ljudem pa bo všeč. Je pa drugi del tehnično bolj dodelan, posnetki so boljši, lepše teče, več zgodb je, morda celo preveč.

Kako ocenjujeta zgodbo v drugem delu?

Sabina
: Je logično nadaljevanje, morali so uvesti nekoga, ki bo tekmoval z ljubljansko starešino, moj lik pa je antipod obema. Drugi del je samostojen film, ni pogrevanje prvega dela.

Jurij: Meni je prvi del ljubši, ker imajo junaki daljše loke za razvoj, zdaj smo imeli krajše sekvence, ker je več zgodb. Moj junak je malo drugačen, bolj umirjen, malo starejši. Zdaj smo imeli manj prizorov in manj teksta, hitro si moral pokazati, kakšen lik si … Oh, ne, režiser prihaja, vse, kar sem rekel, vzamem nazaj, dopiši šala! (V smehu se ozira proti Mihi Hočevarju, ki je prisedel za sosednjo mizo, op. p.)

Bosta vajini hčerkici gledali Gremo mi po svoje 2?

Sabina
: Lola je dopolnila dve leti in bi težko zdržala, Leni pa bomo peljali v kino, tudi zato ker sta bili obe na snemanju, skoraj dva meseca smo bili v Bovcu. Lola je bila stara sedem mescev, Leni pa tri leta in je že vse spremljala in dojemala.

Jurij: Leni se še zdaj spomni imena natakaric iz hotela in govori: pojdimo v Bovec k Adeli. Navdušil jo je ta del Slovenije, kot vse nas. Opozoril bi na uvod filma, Gospodar prstanov se lahko skrije. Režiser je res poudaril promocijo in I love Slovenija (govori glasno, Miha Hočevar pa se smeji za sosednjo mizo, op. p.).

Jurij, v zadnjem času ste imeli kup zdravstvenih težav, nismo vas veliko videli. Zdaj okrevate, kaj novega pripravljate?

Jurij
: Okrevam in ne okrevam, imam vzpone in padce, rad bi se pozdravil, idej je milijon, projektov tudi, čakam, da bom toliko pri sebi, da jih bom lahko začel uresničevati.

Imate kakšne ideje za televizijske oddaje? Zdaj imajo vsi vaši kolegi oddaje.

Jurij
: Bom prišel naredit red, naj se fantje trudijo, trud je že pol uspeha. Veliko stvari imam v glavi, niso vse povezane z gledališčem, povezane so tudi z glasbo.

Sabina, kaj novega pripravljate vi?

Sabina
: Ravno smo končali snemanje radijske nadaljevanke za otroke z Ireno Glonar, sicer pa v mali Drami pripravljamo mini otroško predstavo na temo gledališča, začenjam z vajami za uprizoritev poezije Gregorja Strniše, čaka me sinhronizacija novih risank na TVS, vmes pa še kakšna fina drobnarija.

Sta gledala porno različico Gremo mi po svojo Maxa Modica?

Jurij
: Ne, sem bil pa večkrat opozorjen na to.

Sabina: Nisem še bila dovolj radovedna, da bi malo pobrskala po spletu.

Jurij: Baje je v filmu tudi starešina, ki ima podobno ime kot Zrnec. Nisem gledal in mislim, da tudi ne bom.