Tiskane izdaje
Ljubljana – Ni skrivnost, da ministrstvo za kulturo pripravlja nov zakon na področju filma; predvideva ga tudi resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007. Ministrstvo ga je že večkrat napovedalo in ga lani preložilo na letos. Je pa bila do nedavnega skrivnost, da naj bi zakon omogočil tudi združitev dveh od štirih osrednjih državnih filmskih institucij – Filmskega sklada RS in Filmskega studia Viba film.
Čeprav naj bi zakon prišel v parlament do konca leta, stroka o njem ne ve dosti. To posredno priznava tudi direkor direktorata za medije na ministrstvu Igor Prodnik, ko pojasnjuje, da je zakon šele v pripravi in da ministrstvo “proučuje tehnična izhodišča ter preverja pravne osnove za uresničitev zadanih ciljev”. Strokovna javnost za zdaj ni “vključena na način in v obsegu, kot bi si sami želeli”, zato, pravi Prodnik, je še “prezgodaj, da bi komentiral zakon, ki ga še ni”.
Pa vendar je direktor Viba filma na začetku marca producentom, ki imajo na Vibi najete pisarne, sporočil, da jih morajo do 1. maja izprazniti, saj na Vibo prihajajo zaposleni iz filmskega sklada. Ker so producenti opozorili ministrstvo, da takšna dejanja zahtevajo tudi pravne uredbe ali vsaj zakonske osnove, sta izselitev producentov in selitev sklada za zdaj zamrznjeni.
Če se bosta instituciji združili, bomo imeli v Sloveniji bržkone filmski institucijski unikum. Združeval bo leta 1994 ustanovljeni javni sklad, na katerega je država med drugim prenesla pristojnosti odločanja o izvajanju nacionalnega kulturnega programa v delu, ki pokriva filmsko proizvodnjo in reproduktivno kinematografijo, in šele pred dvema letoma ustanovljeni javni zavod, ki deluje kot nacionalna tehnična filmska baza.
S tem pa utegne biti spregledana tudi dikcija resolucije NPK, ki Viba filmu namenja drugačno usodo – iz javnega zavoda naj bi se preoblikoval v gospodarsko družbo. S tem preoblikovanjem naj bi bili zagotovljeni pogoji, da bo studio z instrumentom lastništva države zagotavljal javni interes v nacionalni kinematografiji, kot gospodarska družba pa hkrati deloval kot tržni subjekt.
Več v sobotni tiskani izdaji Dela
