Bil je (skoraj) popoln koncert

Ena od največjih ikon slovenskega rocka - Peter Lovšin - je dočakal svojih nekaj ur v polnih ljubljanskih Križankah, kjer je ponudil presek svojega ustvarjanja skozi več kot 30 let. In to kar je pokazal, je bil "best of" koncert.

Objavljeno
27. september 2009 13.54
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz

Ljubljana - Ena od največjih ikon slovenskega rocka - Peter Lovšin - je dočakal svojih nekaj ur v polnih ljubljanskih Križankah, kjer je ponudil presek svojega ustvarjanja skozi več kot 30 let. In to kar je pokazal, je bil "best of" koncert. Pero je s Pankrti, Sokoli, Vitezi obložene mize ter s Španskimi borci pridelal uspešnic za nekaj ur koncerta in tako nam jih je tudi serviral. Skandiranja ni manjkalo, začelo pa se je še preden je Lovšin prišel na oder. Evforično je bilo skorajada ves čas na nekaj več kot triurnem koncertu, ki bi bil vzorčen primern popolne koncertne zabave, če ne bi po prvi uri koncerta Peter na oder spustil mlado primorsko zasedbo, ki je delovala na občinstvo kot leden tuš. Čar je izginil in smo komaj (do)čakali, da je njihov nastop minil. Kaj je to bilo, ni bilo nikomur jasno.

Ne glede na to, pa je bil Lovšinov koncert prava maratonska demonstracija energije in volje do rock'n'rolla, ki je Lovšinu očitno še vedno ne manjka. In v podporo so mu bili številni glasbeni sopotniki in prijatelji. Dramatruško se je koncert začel na koncu s Španskimi borci, nato pa je Lovšin potoval nazaj, z Vitezi obložene mize, nato s Sokoli in na koncu še z zgodnjimi pesmimi s Pankrti.

Udaril je seveda z geslom koncerta, in sicer z energično Zvečer v mestu. In z energijo so bile nabite Križanke ves čas, razen ob izpadu ob nastopu že prej omenejne primorske zasedbe. Uspešnice so kar deževale Vrtnica, Dan odprtih vrat s Španskimi borci, pa nekoliko bolj akustične Julita, Mi trije smo najboljši par z Vitezi obložene mize, pa Greva punca v južne kraje, Sodn
dan
, Ko so češnje cvetele, Marija, pomagaj mi s Sokoli, ter s Pankrti Popoln sistem, Totalna revolucija, Ljubljana je bulana in za konce Umazane igre.

V prvem dodatku je Lovšin odpel s pomočjo Vlada Kreslina in Zorana Predina ter tako kot skoraj vse pesmi skupaj z občinstvom evforično nogometno himno Slovenija gre naprej, kar se je nadaljevalo z Moja mama je strela s Sokoli
in Bandiera rossa s Pankrti. Ganjen je Lovšin priznal, da je 30 let čakal, da bo pel skupaj s polnimi Križankami in zapeli so še eno za slovo - Adijo Lubljana.

Pa to še ni bilo dovolj občinstvu, tako da sta drug dodatek in s tem tudi koncert končali pesmi Anarhist in Osmi dan.

Vmes pa se je dogajalo še marsikaj, zvrstilo se je kar nekaj posebnih gostov od klaviaturista Boruta Činča, ki ju z Lovšinom vežejo številna sodelovanja že od prve plošče Pankrtov Dolgcajt. Pa Grega Skočir, Gušti, Dule Žiberna, Igor Leonardi, Jimi Rasta in tako naprej.

Koncert je bil v bistvu poklon ustvarjalcu, ki je kljub svojim številnim pomanjkljivostim naredil zavidanja vredno glasbeno kariero, kajti Peter Lovšin je še od časov, ko je bil Perči Gnus, svoje pomanjkljivosti obračal v svoje prednosti.

Peter Lovšin, rock koncert, Križanke, Ljubljana, 26. 9. 2009