Jazzovsko vinska fuzija

Zadnji vikend v oktobru v Goriških brdih razpito kulinarično in enološko ponudbo tamkajšnjih domačij in vinarjev tradicionalno zabelijo z jazzovskimi vižami. Krmin oziroma Cormons v Italijanščini, mestece s slikovitim osrednjim trgom in ducatom uličic onkraj padle meje je namreč že več kot desetletje prizorišče jazzovskega festivala, ki že s svojim imenom, Jazz&Wine of Peace, sporoča, da poleg raznorodnih godb, ki danes uspevajo znotaj brezmejnega jazzovskega univerzuma, ponuja tudi obilico vinskih užitkov. Vendar, v izogib morebitnemu nesporazumu, pri festivalu še zdaleč ne gre za pijansko fešto v slogu komercialnih pivovskih nalivanj, kot sta denimo Oktoberfest ali nam bližnji Pivo in cvetje, temveč glasbeno prireditev z resnimi ambicijami po predstavitvi tako jazzovskih klasikov kot relevantnih novosti in manj znane produkcije znotraj glasbenega žanra. Pokušine vin so le posrečen sopotnik osrednjega dogajanja in popestritev polnočnih jam sessionov Round Midnight, ki so jih, kot veleva tradicija, znova pripravili v tamkajšnjih vinskih barih.

Festival, ki je že doslej z enim koncerom gostoval v slovenskem delu brd, natančneje v unikatni kulturni dvorani v Medani, je v svoji dvanajsti izdaji čezmejno sodelovanje razširil na Novo Gorico, kjer se je v kulturnem domu na Bevkovem trgu danes v matinejskem terminu predstavili trio norveškega pianista Daga Arnesena z lani izdanimi norveškimi pesmimi (Norwegian songs II). Gasbeniki so se lotili predelav tradicionalnih ljudskih pesmi in sklad znamenitega skladatelja Edvarda Griega in sodeč po polni dvorani ima sodelovanje Krmina z Novo Gorico še svetlo prihodnost. Hkrati se festivalu ponuja tudi priložnost za širitev v prostor, ki je z glasbeno ponudbo te vrste močno podhranjen. Arnesen je moral takoj po nastopu odpotovati v Rim, kjer ga je zvečer čakal še en koncert; s težkim srcem, ko je izvedel, da je nastopil sredi dežele, kjer pridelujejo vrhunska vina.

Festival, ki se je iz žepnega razvil v ugledno glasbeno ustanovo v prostoru ob nekdanji meji in za katerim je zvesto občinstvo, ki kar po pravilu do zadnjega sedeža napolni osrednje prizorišče, dvorano komunalnega centra, že vseskozi organizira ekipa Circolo Controtempo, ki poleg v Krminu jazzovske koncerte prireja tudi Gorici, Trstu, Sacileu pri Pordenonu in še kje. Na dvanajsti izdaji festivala so si obetali približno tri tisoč obiskovalcev, v dvorani pa je bilo znova največ Avstrijcev, kar je po izkušnjah organizatorjev že vseskozi stalna praksa. Anekdota pravi, da so bržčas edini festival na svetu z več tujimi kot domačimi obiskovalci.

Dobro obiskanost in vedno večji ugled prireditve znajo zelo dobro ceniti tudi v krminiski občinski upravi, kjer poleg tega da organizacijsko in finančno podpro prireditev, organizatorjem brezplačno odstopijo tudi mestno dvorano; v nasprotju z denimo ljubljanskimi oblastmi, ki v Jazz festivalu Ljubljana ne prepoznajo za mesto pomembnega dogodka, čeprav je med najstarejšimi na stari celini, in s tržno najemnino za Križanke ogrožajo njegov obstoj, se pritožujejo njegovi organizatorji iz Cankarjevega doma. Po drugi strani pa v združenju Controtempo pravijo, da bi z veseljem plačevali najemnino za dvorano, če bi bil proračun njihovega festivala vsaj približno tolikšen, kot ga ima ljubljanski.

Več v NeDelu