Tiskane izdaje
Pa vendar so zgodbe o samomorih, kurbah, nasiležih, morilcih, masturbatorjh in podobnih perverzenžih prekleto resne, žalostne. Pesmi obupa za vsakdanjo rabo pričara Jacues z ledeno brezizraznimn obrazom. Pri tem variira z glasom od Toma Waitsa, s katerim ju druži raziskovanje družbenega podzemlja, sveta, ki ga naš lepi novi svet tako zlahka ignorira, do Kalusa Nomija, ki je bil tudi prva znana osebnost, ki je umrla zaradi posledic virusa HIV, in ravno o tem virusu in še drugih nenavadnsotih so peli Tiger Lilies. V oporo so Martynu Jacquesu sami majhni inštrumenti od majhne harmonike, majhne kitare, prav tako druga dva člana igrata na majhne inštrumente. Adrian Huge igra na majhne bobne, mini tolkala in kuhinjsko posodo, Adrian Stout pa na majhen bas, veliko žago in theremin.
Vsa ta mešanica likov iz Polentarske police ter filmov Tima Burtona, katere sta obiskala Bertold Brecht in Kurt Weill, so srhljivo realni in sodobni, kajti večje kot so krize, hujše so stiske in večji je obup. Zato so v sedanjih razmerah pesmi o obupancih tako pretresljive in pri občinstvu izzovejo kvečjemu kakšne kisle nasmehe. Tiger Lilies nikakor ne zabavajo, so pa gotovo ena najboj družbeno angažiranih glasbenih pojavov sodobnosti. Ob Tiger Lilies zvenijo besedila razih hudih heavy metal skupin kot uspavanke za lahko noč.
Zasedba, ki deluje že dve desetletji je tako z nam delila obskurne bizarnosti od utesnjenosti do jeze (Angry), ignorance do vsakdanjega nasilja (Bully Boys), krščanske grožnje s peklom (Hell), nespodobnosti (Masturbating Johnny), nemoralnosti (Whore), možnosti z medicisnkim posegom izboljšati kakovost življenja (Lobotomy) in naslajanja nad drugačnostjo (Freak Show).
Vse te zgodbe so odete v preproste melodije in podprte z duhovito izvedbo.
Tiger Lilies so navdušili polno Linhartovo dovrano in bili kar dvakrat priklicani na dodatek in zadnja pesem je bila nenavadna različina jesenskega listja (Autum Leaves).
