Tiskane izdaje
Stripovska serija, ki na Bližnjem vzhodu izhaja od leta 2006, v ZDA pa je prišla leto pozneje, naj bi prišla na britansko televizijo preko nizozemske produkcijske hiše Endemol, ki je »kriva« tudi za Velikega brata. A tokrat Endemol, ki slovi po provokativnih kvizih in resničnostnih oddajah, ne misli razburjati ljudi, ampak zahodnjaškim otrokom s stripovskimi junaki predstaviti islamsko kulturo in vrednote, ne da bi promoviral islam, poroča britanski časnik Telegraph. Tega ne počne niti stripovska serija, ki sicer temelji na islamskih konceptih, toda samo versko prepričanje glavnih junakov ni nikjer točno definirano. Poleg tega med njimi niso samo Arabci, ampak prihajajo z vseh koncev sveta - iz Afrike, ZDA, Britanije, Filipinov, Brazilije, Kitajske, Indije, Pakistana ali Madžarske. Skratka, 99 junakov iz 99 držav.
Zgodovinsko ozadje, postavljeno v sedanjost
Stripovska serija črpa zamisli iz bogate zgodovine Bližnjega vzhoda. Kakor pravi zgodba, je vojska mongolskega vladarja Hulagu kana leta 1258 razdejala Bagdad, prestolnico tedanjega abasidskega kalifata in središče znanja muslimanskega sveta. Mongoli so uničili dragocene bagdadske knjižnice in tako je izginilo vse znanje - razen tistega, ki se je lahko ohranilo v 99 mističnih kamnih svetlobe.
In v sedanjosti ima kamne z Alahovimi lastnostmi Devetindevetdeseterica. Eden izmed najbolj opaznih junakov je hulkovski Močni Džabar, saudski najstnik, ki se zaradi mističnega kamna spremeni v mišičastega velikana. Potem je tu Ljubeča Vidad, filipinska humanitarna delavka, ki v ljudeh zbuja ljubezen in sočutje. Nekoliko bolj nenavadna je Organizatorka Musavira, afroameriška zasebna detektivka, ki je obsesivno kompulzivna, a odlično zbira podatke. Med junakinjami »nežnega« spola, ki jih je polovica, je le pet zakritih: ena izmed njih je Skrita Batina, ki svojo moč skriva pod burko.
Podobno kot v Možeh X imajo superjunaki tudi voditelja v podobi dr. Ramzija Razema, znanstvenika, ki si želi spremeniti svet na bolje, pa tudi skrivnostnega antijunaka Rugala, ki hoče kamne uporabiti v bolj osebne namene. Doslej je bilo razkritih petnajst junakov in junakinj, a čeprav se stripovska serija imenuje 99, vseh junakov nikoli ne bo 99, saj po islamskem izročilu ni dovoljeno prikazati vseh božjih lastnosti hkrati.
Navdih iz resničnega življenja
Kakor pravi avtor serije dr. Naif al Mutava, nekdanji klinični psiholog iz Kuvajta z ameriškim magisterijem iz menedžmenta, to niso »arabski junaki, ampak junaki, ki jih navdihuje islam«. Poleg tega so narisani v ameriškem stripovskem slogu superjunakov, kakršne poznamo iz stripov založnikov DC in Marvel. To ni nič posebnega, glede na to, da so pri ustvarjanju Devetindevetdeseterice sodelovali tako arabski kot ameriški avtorji iz obeh velikih stripovskih družb, poleg tega pa je Mutavova založniška hiša Tashkeel skrbela tudi za distribucijo stripov DC po Bližnjem vzhodu.
In vse to je ključ za priljubljenost Devetindevetdeseterice žanje od Maroka pa do Indonezije. Ameriška poslovna revija Forbes jo je uvrstila celo na lestvico dvajsetih najmočnejših svetovnih trendov. Sedemintridesetletni Mutava je prepričan, da so njegovi junaki zanimivi za vse Zemljane. »Serija temelji na božjih lastnostih, kakršni sta radodarnost in usmiljenje. In to niso stvari, nad katerimi bi islam imel monopol,« je povedal za dubajski časnik v angleškem jeziku National.
Navdih za zgodbo je dobil iz pogovorov z iraškimi begunci, ki so preživeli Sadamove specialiste za mučenje političnih nasprotnikov. »Najbolj so me presunile zgodbe mladih ljudi, ki bili vzgajani v duhu, da je Sadam Husein njihov junak, vzornik - dokler jih sam nekega dne ni dal mučiti,« je dejal. »Zato sem se odločil, da arabski svet potrebuje boljše vzornike.«
S stripom proti podpihovanju sovraštva
Avtorja stripa je zelo pretresla tudi literatura za otroke, ki je krožila po Bližnjem vzhodu. Ko je iskal sponzorje za izdajo Devetindevetdeseterice, je s seboj vedno nosil članek, ki je govoril o priljubljenosti albuma za zbiranje sličic iz Nablusa na palestinskih ozemljih, imenovanega Intifada. Palestinski najstniki so lahko zbirali nalepke, ki so prikazovale jokajoče matere, izraelske tanke in ranjene otroke, med slogani pa so bili tudi takšni: »Naj umrem kot mučenik, domovina me kliče.« Avtor albuma, privrženec skrajnega islamskega gibanja Hamas, ki je v štirih mesecih prodal 40.000 albumov in 12 milijonov nalepk, je vse obtožbe, da podpihuje sovraštvo, zavrnil z besedami: »Pred vsakdanjo resničnostjo intifade ni rešitve.« Mutava, oče petih sinov, se s tem nikakor ni strinjal, poroča Times.
Devetindevetdeseterica je na Bližnjem vzhodu, predvsem v Saudski Arabiji, naletela tudi na odpor. Saudski cenzorji, denimo, so prodajo knjige dovolili šele, ko so dobili zagotovilo, da bo tiskanje in distribucijo stripa financirala islamska banka s šeriatskim nadzornim svetom. Po drugi strani pa se tudi na Zahodu sprašujejo o pravem pomenu stripovske serije. Ameriška blogovska spletna stran jihadwatch.org je precej kritična do stripa. Mutavove besede, da je cilj »otroke naučiti, da lahko do rešitve problema pridemo na 99 različnih načinov«, komentira z besedami: »Da, tudi s ponižanjem, onečaščenjem, škodovanjem in maščevanjem,.« Pri tem se sklicuje na božje lastnosti. Res pa je, da je blog Roberta Spencerja, ki opozarja na teologijo in ideologijo džihada v sodobnem svetu, tako na zahodu kakor vzhodu, za marsikoga islamofobičen.
Vse to pa ni nikakor zmanjšalo priljubljenosti serije. Še več, Mutava načrtuje odprtje šestih zabaviščnih parkov s svojimi superjunaki: prvi se odpre že oktobra v Kuvajtu. Poleg televizijske serije Endemola in distribucije v ZDA in Kanadi je pridobil tudi licenco za njihovo prodajo v Indiji, Bangladešu, Franciji, Španiji in Britaniji. Devetindevetdeseterica, ki naj bi »islam iztrgala iz rok skrajnežev, ki so ga vzeli za talca«, naj bi se tako kmalu prodajala v milijon izvodih na leto. Poleg tega pa v navezi z DC Comics pripravljajo tudi skupni strip, v katerem se bodo Močni Džabar, Uničevalka Mumita in Zbiralec Džami skupaj s Supermanom, Wonder Woman in Batmanom borili proti zlu.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
