Poučno, literarno in humorno

Ljubljana - Založba Mladinska knjiga je danes na dopoldanski novinarski konferenci v ljubljanski knjigarni Konzorcij razglasila letošnje Levstikove nagrajence. Slavnostna podelitev nagrad pa bo nocoj ob 19. uri v gostilni Košir pod Šmarno goro.

Levstikova nagrajenca za leto 2009 za življenjsko delo sta pisateljica Polonca Kovač in akademski slikar - ilustrator Matjaž Schmidt, podelili pa so še nagrado za izvirno besedilo, ki jo je prejel pisatelj Andrej Rozman Roza za avtorske uganke v slikanici Uganke 100 + 1, ter nagrado za izvirne ilustracije, ki jo je letos dobil akademski kipar Svjetlan Junaković za ilustracije v Rozmanovi slikanici.

V utemeljitvi nagrade za življenjsko delo Polonci Kovač je žirija med drugim zapisala, da je »pisateljica Polonca Kovač zaslovela že kar s prvo knjigo, leta 1975 izdanimi Zverinicami z Večne poti, zatem pa je v nekaj desetletjih ustvarila vrhunski opus, ki ga enakovredno sestavljajo pravljično-fantastične živalske zgodbe in bolj realistične pripovedi. V delih, kot so Jakec in stric hladilnik, Klepetava želva, Zgodbe od A do Ž, Težave in sporočila psička Pafija, Pet kužkov išče pravega, Vesoljsko jajce ali 1+1=5, Urške so brez napake, Andrejev ni nikoli preveč, Kaja in njena družina, Zelišča male čarovnice, na izviren, pogosto humorno iskriv način obravnava številne tematike, ki vznemirjajo ne samo odraščajoče mladiče, temveč nemalokrat tudi njihove odrasle. V slovenskem prostoru izstopa tudi po redki, premalo cenjeni sposobnosti združevanja poučnosti oziroma spoznavnosti z umetniškostjo in literarnim pristopom, s čimer se obravnavane tematike dosti bolj dotaknejo bralcev, kot če bi jim bile podane samo v suhem, stvarnem jeziku. Polonca Kovač je poleg tega v lepo slovenščino prestavila nekaj klasičnih del svetovne književnosti, predvsem izstopata njena prevoda celotnih Grimmovih pravljic in Dnevnik Ane Frank. Starejših literarnih časov se je dotaknila tudi v svojih zapisih o Andersenu in drugih pravljičarjih.«

V utemeljitvi nagrade Matjažu Schmidtu pa lahko med drugim preberemo, da je nagrajenec »slikar z dolgo ustvarjalno dobo. Pri ilustracijah je vedno dragocen in zanesljiv sodelavec, pa če gre bodisi za leposlovje ali naravoslovje, bodisi za knjige, revije ali učbenike. Znanje, talent, humor in veselje do slikanja so tisto tkivo, ki ga že skoraj štirideset let uvršča med najpomembnejše in najbolj zaželene ilustratorje na Slovenskem. Videti je, da besedilo, ob katerem bi se zmedel ali utihnil, ne obstaja. Za vsako pravljico, zgodbo, pesem ali članek ima svoj slikarski odgovor, vedno pravljičen in resničen obenem. Vedno drugačen, nepredvidljiv, z očarljivo hudomušno distanco, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Nezgrešljivi slog dopolnjuje enostavna slikarska tehnika. Vedno uporablja le najnujnejša orodja, a ta mu zadostujejo, da lepo in natančno pove vse, kar želi in kakor želi.«

Knjiga Andreja Rozmana Roze izstopa med izbranimi. Zbirka ugank UGANKE 100 + 1 je tako duhovita in igriva, da smo se žirantke in žirant soglasno odločili, da si prav ta zasluži letošnje priznanje. Knjižica je na prvi pogled le niz rimanih opisov vsakdanjih predmetov, pojavov in bitij. V verze stkana vprašanja pa bralko ali bralca presenetijo. Mojstrstvo gospoda Rozmana Roze je v tem, da vsakdanje, vsem znane stvari, razkriva z nenavadnimi opisi. Starost bralca pri tej igri ni pomembna. Vsaka uganka je kot biser, ki ga mora odkriti. Ilustracije Svjetlana Junakovića so daleč od kakršnega koli trenda ali znanega sloga in odlično izdelane. Njegove podobe premikajo meje in vedno znova redefinirajo polje ilustracije. S svojim slikarskim postopkom alkimistično gradi globoko, fino vibrirajočo, kompaktno in jasno »čebulasto« strukturo, polno domislic in paradoksov likovne teorije. Z užitkom in sproščeno jih uporablja, da pretanjenemu očesu omogoča sprehode skozi plasti barve in risbe ter njihovih prostorskih sporočil. A končna podoba je vedno enostaven trodimenzionalen prostor, ki je nujen, da ga lahko zaobjamejo otroške oči. Svjetlanovo glavno in resnično očarljivo orodje pa je njegov humor.

Dosedanji Levstikovi nagrajenci: France Bevk (1949; za povest Tonček), Prežihov Voranc (1949; za zbirko Solzice), Tone Seliškar (1949; za povest Mule), Fran S. Finžgar (1953; za zgodbe Iz mladih dni), Ela Peroci (1955; za zgodbo Moj dežnik je lahko balon), Anton Ingolič (1958; za povest Tajno društvo PGC), Tone Pavček (1958; za zgodbico Juri-Muri v Afriki), Frane Milčinski (1959; za igrico Zvezdica Zaspanka), Vid Pečjak (1961; za povest Drejček in trije Marsovčki), Breda Smolnikar (1963; za črtice Otročki, življenje teče dalje), Kajetan Kovič (večkrat), Ančka Gošnik Godec (večkrat), Anton Ingolič (1967; za roman Gimnazijka), Božo Kos (večkrat), Marlenka Stupica (večkrat), Svetlana Makarovič (večkrat), Dane Zajc (večkrat), Marjan Manček (večkrat), Slavko Pregl (1978; za povest Geniji v kratkih hlačah), Jelka Reichman (večkrat), Tone Partljič (1982; za leposlovno delo Hotel sem prijeti sonce), Niko Grafenauer (večkrat), Matjaž Schmidt (večkrat), Miroslav Košuta (1988; za knjigo pesmi Na Krasu je krasno), Jelka Godec Schmidt, Kristina Brenkova, Andrej Rozman Roza, Zvonko Čoh, Lila Prap, Desa Muck, Suzana Bricelj, Anja Štefan, Alenka Sottler.Levstikovo nagrado za življenjsko delo so do sedaj prejeli: Kristina Brenkova, Marlenka Stupica, Kajetan Kovič, Ančka Gošnik Godec, Tone Pavček, Marjanca Jemec Božič, Dane Zajc, Jelka Reichman, Niko Grafenauer, Marjan Manček, Polonca Kovač in Matjaž Schmidt.