Zimska nevihta v Križankah

V ljubljanskih Križankah je spet nastopila finska metal diva Tarja Turunen, nekdanej pevka zasedbe Nightwish, in v ledenih razmerah predstavila pesmi s prvenca My Wintr Storm in uspešnico I Walk Alone.

Objavljeno
15. oktober 2009 19.43
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Če pomislim, da so napovedani koncert Tarje Turunen, nekdanje pevke finske popmetal zasedbe Nightwish, prestavili iz Hale Tivoli v ljubljanske Križanke, ker se je obetalo prijazno in toplo vreme ... No, podnevi mogoče, a ko se zmrači ... pridejo meglice, priplazi se mraz ...

Temperatura v Križankah je bila okoli ničle in še tako peklenski zvoki kar dveh predskupin niso ogreli ozračja in nog večini občinstva. To je komaj čakalo, da sta skupini Furnaze iz Velike Britanije in Kings Of Modesty iz Finske, odbrenkali svoje. Šele dve uri in pol po dejanskem začetku koncerta, je pričakalo kraljico ledenih noči Tarjo Turunen. Njej je ogrevanje občinstva šlo vendarle nekoliko bolje od rok, kajti zasedba je ponudila melodičnejši, nekoliko mehkejši in bolj kompleksen metal zvok z izjemnim vokalom, solidno spremljevalno skupino in dobesedno norim bobnarjem Mikom Terrano, ki je očaral skorajda v tolikšni meri kot Tarja.

Glede na to, da je sama vztrajala na tem, da se koncert prestavi v Križanke, kjer je pred štirimi leti na tem prizorišču že nastopila s skupino Nightwish na razprodanem koncertu, se je občinstvu opravičila. Nekajkrat.

Hkrati se je res trudila, da bi zanimirala občinstvo, ker ga pač nikakor ni mogla ogreti v pravi meri. Navsezadnje je predstavljala večinoma pesmi s svojega samostojnega prvenca z naslovom My Winter Strom. Še najbolj je ogrela občinstvo z uspešnico I Walk Alone, mogoče še z balado z nekoliko elektronskim začetkom Tired Of Being Alone ter ga spet ohladila s skladbo s svojega božičnega albuma v finščini in ga spet ogrela s svojo različico pesmi Alica Cooperja Poison.

Vsekakor se je Tarja Turunen, pevka izjemnih vokalnih sposobnosti, ki prepleta operno glasbo z metalom, ni dala motiti zaradi mrazu, saj je tak mraz pri nas na Finskem povsem normalen, je dejala. Je pa res, da so na odru imeli ogrevanje ...

Po eni uri po pol dolgem koncertu in po nič kaj vročem aplavzu in trenutkih skorajda mučnega čakanja v tišini, pa je Tarja s skupino zapela nekaj izštekanih pesmi med občinstvom, kar se res ne dogaja prav pogosto. Verjetno se mu je na tak način želela nekoliko dodatno prikupiti s skladbama The Boy And The Gost ter If You Believe in še nekaterimi, ki so jih nato izvedli z vso močjo še na odru.

Gotovo bi bila zimska nevihta učinkovitejša v zaprtem in toplem prostoru in imela gotovo več obiskovalcev. Tarja je sicer dala vse od sebe in se res potrudila, le dveh predskupin ne bi bilo treba ...