Fotografski opomin iz Mauthausna

Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo v sredo, 31. januarja, ob 19. uri odprli gostujočo fotografsko razstavo "Das sichtbare Unfassbare - Videti nepojmljivo, fotografije iz koncentracijskega taborišča Mauthausen" in muzejsko občasno razstavo Hitlerjeva dolga senca - Nacionalsocialistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice. Razstavi bosta na ogled do 15. aprila.

Fotomaterial prvič zbran na enem mestu

Razstava Arhiva spominskega območja Mauthausen Videti nepojmljivo prikazuje okoli 450 fotografij iz nacionalsocialističnega taborišča Mauthausen in njegovih zunanjih taborišč. Posnetki dokumentirajo različne vidike taboriščnega sistema, osvoboditev in čas takoj po njej. Večji del teh vizualnih pričevanj doslej širši javnosti še ni bil dostopen, saj so posnetke po koncu vojne raznesli po vsem svetu. Obsežen fotomaterial pretežno originalnih negativov in kopij iz Francije, Avstrije, Španije, Češke in ZDA je sedaj prvič zbran na enem mestu.

Kot so zapisali v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, je bil do osvoboditve le SS tisti, ki je naročal številne posnetke taborišča. Marsikatere fotografije uradnih fotografskih služb prikazujejo varljivo čisto sliko koncentracijskega taborišča in zahtevajo kritično razlago. Druge fotografije prikazujejo odkrito poniževanje, lakoto, smrt ujetnikov ali pa pričajo o rasizmu esesovcev. Ko se je bližal konec nacionalsocialistične oblasti, so esesovci skušali pred svojim begom obremenjujoče fotografije uničiti. Skupini španskih ujetnikov je v drzni akciji, ko so postavili svoja življenja na kocko, vendarle uspelo rešiti stotine negativov.

Osvoboditev maja leta 1945 predstavlja pomembno točko v fotografski dokumentaciji: različni fotografi, med njimi osvobojeni taboriščniki, novinarji in ameriški vojaki, so posneli neolepšane slike grozot v taborišču. Fotografije naj bi svetu pokazale posledice nacionalsocialistične ideologije, istočasno pa dokazale tudi zločine v koncentracijskih taboriščih.

Hitlerjevo preganjanje Slovencev

Druga razstava, ki jo bodo odprli v sredo, Hitlerjeva dolga senca - Nacionalsocialistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice je pregled nacionalsocialističnega preganjanja prebivalcev Slovenije na okupirani Gorenjski, Štajerski in Koroški v letih 1941-1945, na območju operacijske cone Jadransko Primorje v letih 1943-1945, v Prekmurju v letih 1944/45 ter usod žrtev nacionalsocialističnega državnega terorizma v drugi Jugoslaviji in samostojni Sloveniji.

Cilj nemške okupacijske politike je bilo ponemčenje, zatrtje vsakega upora in čimbolj temeljito izkoriščanje zasedenih območij. Posledice rasističnih ukrepov, skrajnih sredstev v boju proti partizanskemu gibanju ter izkoriščanja ljudi in premoženja so bile drastične. Številke govorijo, da je bilo samo na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem okoli 80.000 izgnancev in beguncev, verjetno več kot 150.000 oseb je bilo mobiliziranih v nemško redno vojsko in paravojaške enote, več kot 60.000 ljudi se je znašlo v zaporih in od teh več kot 30.000 v koncentracijskih taboriščih. Smrtnih žrtev je bilo približnp 30.000.

Razstava prinaša tudi ponazoritev dogajanja v drugi Jugoslaviji in samostojni Sloveniji: zajema repatriacijske procese, drugorazrednost žrtev okupatorjevega nasilja v piramidi zmagovalcev - izgnancev iz Posavja in Obsotelja in ukradenih otrok, zatiranje in diskriminacijo taboriščnikov - v dachauskih procesih, vojnih ujetnikov iz vrst kraljeve jugoslovanske armade in posebej mobilizirancev v nemško vojsko.