Francoska nagrada za Američanov prvenec

Paris - Letošnjo Goncourtovo nagrado, najbolj cenjeno francosko književno priznanje, je desetčlanska žirija s sedmimi glasovi proti trem podelila ameriškemu pisatelju Jonathanu Littellu za roman Les Bienveillantes. Osemintridesetletni avtor, ki je nekaj časa odraščal v Franciji in zdaj živi v Španiji, je svoj obsežni prvenec (900 strani) napisal v francoščini "iz spoštovanja do Stendhala in Flauberta", kakor pravi sam. Glavni junak romana Maximilien Aue, intelektualec in bivši esesovec, človek, ne brez dobrih lastnosti, iz svojega zornega kota pripoveduje, kako je v posebnih okoliščinah tretjega rajha postal poklicni morilec, pošast, in kako je sodeloval pri sistematičnem uničevanju Judov.

Romaneskni prvenec Jonathana Littella – sina Roberta Littella, vrhunskega pisca vohunskih romanov (Legends, An Agent in Place ...) je kljub težki snovi postal velika založniška uspešnica. Konec oktobra je Littell dobil veliko nagrado Francoske akademije kot prvi avtor, čigar materinščina je angleščina. Od izida konec avgusta so prodali 200.000 izvodov, tako da ga je moral založnik Gallimard že štirikrat ponatisniti. Debela knjiga sicer ni imela ničesar, po čemer bi bilo mogoče sklepati, da bo postala uspešnica. Avtorja so zavrnili kar trije založniki, preden ga je sprejel Gallimard. Temu pa je Littell v nasprotju z navado v Franciji podelil le avtorske pravice za francosko izdajo, zadržal pa jih je za izdaje v drugih jezikih, kar bi mu utegnilo prinesti velike dobičke. Sloves tega romana je že zdaj segel čez francoske meje in napovedujejo mu, da bo svetovna uspešnica (Nemci obljubljajo izid prevoda leta 2007, v angleščino pa ga namerava prevesti avtor sam).

Polemika okrog knjige se je vnela zaradi nevarnosti, da bi nacista slavili kot junaka romana. Nekateri židovski intelektualci so avtorja obožili, da poveličuje nacističnega zločinca in piše "holokavstovsko pornografijo". Nemški zgodovinar Peter Schottler očita delu netočnost in neprepričljivost. Avtor pa je v enem redkih intervjujev pojasnil, da ga je zanimalo predvsem, kaj je ljudi pripeljalo do tega, da so postali mučitelji. S svojim delom je hotel sporočiti tisto, kar filozofinja Hannah Arendt imenuje "banalnost zla".

Kljub takim očitkom je bila knjiga v ožjem izboru za vseh šest velikih književnih nagrad, ki jih jeseni tradicionalno podeljujejo v Franciji. Les Bienveillantes so zbudili zanimanje že na frankfurtskem knjižnem sejmu v začetku oktobra. Za Goncourtovo nagrado se je to delo potegovalo s knjigami Marilyn, Dernières séances Michela Schneiderja o odnosih Marilyn z njenim psihiatrom, L'amant en culottes courtes Alaina Fleischerja – pripoved o najstniški ljubezenski avanturi, in Ouest Françoisa Valléja – o odnosih med baronom in njegovim lovskim čuvajem v Normandiji v času Drugega cesarstva. Goncourtovo nagrado podeljujejo od leta 1903; lani jo je dobil François Weyergans, Belgijec, ki živi v Franciji, za roman Trois jours chez ma mère.

Littell se je rodil v New Yorku v judovski družini s poljskimi koreninami, kot otrok je prišel v Francijo, študiral je literaturo na Yalu in piše v francoščini. Poldrugo desetletje sodeluje v humanitarnih akcijah, povezanih z genocidom in množičnimi grobišči (Bosna, Ruanda, Čečenija, Afganistan). Poročen je z Belgijko, ki je delala v organizaciji Zdravniki brez meja. Družina z dvema otrokoma zdaj živi v Barceloni.