11 Songs: multikulturno srečanje tradicije in avantgarde

Na sinočnjem koncertu v okviru Cankarjevih torkov, ki je bil zaradi hkratnega sobivanja 12 glasbenikov na odru iz domicilnega prizorišča v klubu prestavljen v večjo dvorano slovenskega osrednjega kulturnega hrama, so na račun prišli tako navdušenci nad tradicionalnimi afriškimi ritmi gnaoua in mandigo, kot tisti, ki prisegajo na jazzovsko improvizacijo, čeprav je bilo muziciranje avandgardistov tako v teatralnem kot glasbenem pogledu manj v ospredju.

V glasbenem projektu 11 Songs feat. Luc Mishalle/Trevor Watts/Adama Drame + Foliba & Marockin' Brass, v okviru katerega je konec lanskega leta pri založbi A-Shams izšel tudi album 11 Songs, in ki je nastal v koprodukciji belgijskih kulturnih centrov, so moči združili godbeniki iz Maroka (Marockin' Brass pod vodstvom Luca Mishallea) ter Burkine Faso (zasedba Foliba) ter evropski improvizatorji, med katerimi je predvsem saksofonist, 72-letni Trevor Watts - ljubljanski jazz festival je njegov Celebration Band gostil leta 2002, štiri leta zatem pa je nastopil še na Sajeti - v svojem glasbenem ustvarjanja pogosto raziskoval afriško izročilo.

Da gre za ad hoc zasedbo, ki se je po decembrskem izidu prvenca ta mesec odpravila še na turnejo, se je mestoma poznalo tudi v kompleksnejših delih skupinskega muziciranja, saj je bilo to za spoznanje manj prepričljivo kot na albumu, vendar so manjko predvsem afriški glasbeniki nadomestili z energičnimi solističnimi vložki in teatraličnimi vložki, za katere bodo poslušalci doma pač prikrajšani.