2 X razprodani Hamo & Tribute 2 Love

Po sinočnjem razprodanem koncertu v SiTi Teatru, razprodali še današnjega.

Objavljeno
02. december 2015 12.36
Koncert Hamo
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Ljubljanski bluesrockerji Hamo & Tribute 2 Love so navdušili s predstavitvijo svojega drugega albuma Pol S, saj so kar dva večera zapored razprodali promocijski koncert v ljubljanskem SiTi Teatru.

Zasedba je sicer že spomladi imela posnete vse pesmi za nov album, vendar se je odločila, da bo z izdajo počakala na začetek decembra. Takrat so izdali le sto vinilnih albumov Pol, katerih ovitke je lastnoročno poslikal in popisal Matevž Šalehar - Hamo. Včeraj pa je izšel cede z naslovom Pol S, na katerem je deset novih pesmi, zapetih v slovenščini − v nasprotju s prvencem Dve, kjer je Hamo prepeval tako v slovenščini kot angleščini. In ravno s pesmimi s prvenca je zasedba zapolnila prvo polovico koncerta. Nato je sledil bolj akustičen del, kjer se je bobnar Martin Janežič - Buco presedel za pisalni stroj in nanj igral ritem za spremljavo Hamu na akustični kitari. Kmalu zatem so zasedbo dopolnili še klaviaturist Denis Horvat - Duki, baskitarist Uroš Škerl - Hipi in kitarist Uroš Primožič - Spretni ter počasi akustično prešli še v slovenski del programa.

Temu delu programa je nato sledila še projekcija reklamnega bloka, kjer so različni izmišljeni liki, ki jih je upodobil Hamo, na bolj ali manj duhovit način komentirali nov album zasedbe. V delu programa, ki je sledil, so dominirale pesmi z novega albuma, med katerimi sta uspešnici že postali Gospa Magister, ki je nase opozorila z erotičnim videom, ter počasna blues balada Tiho čas beži, s katero so končali koncertni dodatek.

Prepričljivi Hamo & Tribute 2 Love.
Foto Igor Zaplatil

Treba je povedati, da so Hamove pesmi veliko bolj prepričljive v slovenščini kot angleščini. Njihova komunikativnost je na višji stopnji, kar se vidi tudi po učinku na občinstvo. Sicer pa je zasedba svojo vizijo modernega retro blues rocka s kančkom psihedelije predstavila na skoraj dve uri in pol dolgem koncertu, kjer so pesmi dobivale širino. Nekatere so bile odlično kvašene in so kar rasle in rasle. Hamo je bil očitno precej vznemirjen in je pesmi bolj ali manj uspešno povezoval s hudomušnimi govori, med katerimi jih je precej šlo na račun nove Primožičeve frizure.

Koncert je bil demonstracija pristnega glasbenega pristopa v slogu, ki je skorajda doživel že vse. Dramaturško je koncert sicer preveč nihal, ker ni bilo dovolj zmernosti tako pri skorajda jamsessionskem izvajanju pesmi kakor tudi ne v Hamovih govornih eskapadah.

Trmasto vztrajanja pri bluesu, trenutno precej nemodernem glasbenem slogu, ki pa je temeljno oblikoval svetovno glasbeno sceno, se je v primeru zasedbe Hamo & Tribute 2 Love obrestovalo z obilico pesmi slovenskega bluesovskega duha, ki ga zasedba suvereno izvaja, ne da bi padla v običajne bluesovske šablone tako po glasbeni kot po besedilni plati.