Tiskane izdaje
Že ko sta lani napovedala najprej koncert v ljubljanskih Stožicah, ki je bil hitro razprodan in so dodali še en termin, sta obljubljala, da se bosta posebej potrudila, saj bo to njun največji koncert v Sloveniji doslej. Slovensko-hrvaški duet 2Cellos v Sloveniji zelo pogosto nastopa, vendar so seveda visokoprodukcijski nastopi najbolj zanimivi.
Tokrat sta v spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod dirigentskim vodstvom Patrika Grebla in svojega bobnarja Dušana Krajnca, Slovenca iz Pulja, predstavila svoj novi album Score s priredbami filmske glasbe. Treba je poudariti, da so njuni koncerti v Sloveniji ali na Hrvaškem, ko nastopata na domačem terenu, precej drugačni in bolj osebni. Njune duhovite napovedi posameznih pesmi so unikatne in jih drugje gotovo ne bi razumeli. Domačemu terenu pa prilagodita tudi repertoar.
Šulić in Hauser se rada pošalita tako na tuj kot na svoj račun. Šulić Hauserju v soboto: »Ti si pa tu edini migrant. A si dolgo čakal na meji?« Hauser je tako ugotovil, da pravzaprav deli oder s samimi Slovenci ... Njuna komunikacija in stik z občinstvom presegata običajno nagovarjanje. V tem sta resnično duhovita − kot sta na primer bila z medklicem v dodatku, ko sta plešočemu in evforično razpoloženemu občinstvu zavpila − To, miška, to mi deli! Pa tudi, da sta v tej dvorani nastopila kot predskupina Eltona Johna in da bo mogoče čez čas on odpiral njune koncerte.
Eksplozivna 2Cellos. Foto: Jure Eržen
2Cellos in simfoniki so sprva predstavili njun novi album Score, za katerega sta priredila izbor filmskih tem. Tako je bilo prvih 50 minut koncerta bolj komornih, saj je na plan prilezel tisti del njune glasbene osebnosti, ki neguje ljubezen do klasične glasbe, kajti v večini primerov je filmska glasba zelo blizu klasične orkestrske glasbe.
Začeli so z Vangelisovo temo iz filma Ognjene kočije, ki jo je pospremila izvirna tekaška animacija. Tudi za druge filmske teme, ki so sledile, so pripravili zelo izvirne in različne animacije. Med drugim je sledil šopek najbolj prepoznavnih ljubezenskih filmskih tem iz Botra, Zajtrka pri Tiffanyju, Ljubezenske zgodbe, Titanika ter televizijske nadaljevanke Igra prestolov. In ko sta odigrala ta umirjeni in precej sedeči del, sta komaj čakala, da se bo koncert prelevil v tisto, kar ju je naredilo popularna.
Michael Jackson je plesal na Smooth Criminal. Foto: Jure Eržen
Za mehek prehod sta odigrala svojo edino avtorsko skladbo večera Celloverse in se nato v manj formalnih oblačilih in skupaj z imitatiorjem Michaela Jacksona vrnila na oder z bolj razposajenim programom, ki sta ga vžgala z Jackosnovo skladbo Smooth Criminal.
Sledilo je pravo bombardiranje občinstva, saj sta Šulić in Hauser z občasno pomočjo orkestra res močno udarila in dvignila občinstvo na noge. To je do konca dveurnega koncerta stalo, plesalo in navdušeno skandiralo. Rafal je bil poln udarnih in ognjevitih priredb od Thunderstruck, Highway to Hell, Back in Black (AC/DC), Smells Like Teen Spirit (Nirvana) in po novem tudi (I Can't Get No) Satisfaction (The Rolling Stones).
Prvi dodatek sta začela najprej z lahko konjenico in skladbo The Trooper (Iron Maiden) in popeljala večer do vrhunca z grandiozno različico Golice Slavka Avsenika ter se nato poslovila v drugem dodatku s skladbo U2 With or Without You, v katero sta za slovo vpletla melodijo Time to Say Goodbye − Čas je za slovo.
Dvakrat po deset tisoč ljudi od zelo mladih do zelo starejših, odetih tako v zelo večerne toalete kot v zelo preprosta oblačila, sta Luka Šulić in Stjepan Hauser popolnoma prevzela in očarala − ne le kot izvrstna inštrumentalista, temveč tudi kot vešča mojstra nastopanja ter šovmena. S podporo mogočnega zvoka simfoničnega orkestra, dobrega zvoka in osvetlitve ter s kančkom pirotehnike sta pričarala dva izjemna koncertna dogodka, o katerih bo občinstvo še dolgo govorilo.
