Tiskane izdaje
Lani je ob svojem devetdesetem rojstnem dnevu napovedal izid poslovilnega albuma s preprostim naslovom Chuck. Med napovedjo in izdajo je Chuck preminil 18. marca letos, album Chuck pa je izšel 9. junija. In čeprav je Chuck Berry drugo ime za rock'n'roll, kot je to povedal John Lennon, je album Chuck povzetek njegovega glasbenega zanimanja. To pa poleg rock'n'rolla zajema še country and western glasbo, pa blues, hillbilly, gospel, glasbo s Karibskih otokov in še kaj. Album je posvetil svoji ženi Themetti »Toddy« Suggs s katero je bil poročen skoraj 70 let in sta imela štiri otroke. Dva od njih, orgličarka in pevka Ingrid Berry in kitarist Charles Berry Jr., sta tudi sodelovala na snemanju novega albuma, kakor tudi njegov vnuk, prav tako kitarist Charles Berry III. Med prejšnjim studijskim albumom Rock It iz leta 1979 in novim pa je minilo kar 38 let.
Za glasbeno spremljavo je na teh snemanjih poskrbela zasedba The Blueberry Hill Band v postavi: pianist Robert Lohr, baskitarist Jimmy Marsala in bobnar Keith Robinson. To je tudi zasedba s katero je imel v klubu The Blueberry Hill zadnjih nekaj desetletji vsakomesečni nastop v domačem mestu. Nastopov je bilo več kot 200 in so bili pravi glasbeno-religiozni dogodki. Mesto St. Louis je Chucku Berryju je pred tem klubom postavilo spomenik.
Uvodna Wonderful Woman je neposredno posvetilo njegovi ženi, Big Boys pa je vzorčen rock'n'roll o želji najstnika, po tem, da bi čimprej odrastel. To je tudi bil prvi singel z novega albuma. You Go to My Head je rhythm and bluesovska priredba swingovske pesmi iz leta 1938. Tudi skladba 3/4 Time (Enchiladas) je priredba pesmi Tonya Joe Whita, in sicer v živo posnet country valček. Darlin' je neposredni nagovor njegovi hčerki, njegovemu najstarejšemu otroku, Lady B. Goode pa je nadaljevanje njegove najbolj uspešne zgodbe Johnny B. Goode, tokrat iz ženskega zornega kota. She Still Loves You pa je upočasnjena balada z nenavadnim ljubezenskim sporočilom in je še najbliže tistemu, kar bo Chuck Berry igral kot balado.
Za album se je v pesmi Jamaica Moon odločil narediti tudi reggae/calypso različico svoje uspešnice Havana Moon iz leta 1958, medtem ko je skladba Dutchman govorna žalostinka, slovo in povzetek njegovega življenja na neki nadnaravni ravni s pridihom westerna. Album pa se nadaljuje in konča z njegovim mini povzetkom lastne življenjske filozofije v pesmi Eyes of Man.
Album Chuck je definitivni Chuck Berry, je definitivni rock'n'roll in je definitivno več kot to, je glasba sama, kot povzetek bitja.
