Tiskane izdaje
Ljuba
Celinka, 2015
Kolegica Nika Vistoropski, že več kot dve desetletji poklicno, kot novinarka, piše zgodbe, zgodbe, ki jih piše življenje. Kot kaže pa ji zgodb nikoli ni preveč. Tako so nastajale zgodbe, ki so, uglasbljene s klavirsko spremljavo Saše Vollmaierja, nedavno izšle na njenem prvencu Ljuba. Vollmaier je tudi aranžiral večino skladb, za katere je Nika napisala glasbo. Album prinaša šest Nikinih zgodb, humorno temačnega odtenka, eno, Romanca po stari šegi, pa je prispeval Branko Gradišnik. Premierno je album nedavno predstavila na festivalu Godibodi ob spremljavi Bojana Cvetežnika.
Celoten vtis albuma ima nek šansonski podton, krute zgodbe, povedane na šaljiv način, učinkujejo zelo prepričljivo, ob nekaterih se kar dvignejo kocine. In najbolj kruta pesem je gotovo Miha, s katerim je napovedala izid prvenca. Krutost tega sveta pa precej lažje in raje preživi kot borka, kot pa kot žrtev. In tako tudi v skladbi Majda zanemarjena hči vzame stvari v svoje roke in se znebi razvajenega brata in zlobne mame. Maminih sinčkov in pokončnih žensk v zgodbah mrgoli in je po tej plati album Ljuba celo nekoliko moralističen, vendar pa povsem realen in sporoča, da je treba ljubiti nazaj, če si ljubljen, in brcniti nazaj, če si brcnjen.
Pri svetopisemskosti se odloči za zob za zob in oko za oko, ne pa za nastavljanje drugega lica.
Nika Vistoropski zgodbe pripoveduje in poje in je v tem dokaj blizu govorjene besede Laurie Anderson, celoten vtis izdelka Ljuba pa je še najbliže šansonovski glasbeni izkušnji Svetlane Makarovič. Nika je jezična po poklicu in po značaju, sedaj pa tudi v umetniškem izrazu. Izbira samo klavirske spremljave je bila povsem smiselna, saj tako glasba ni zasenčila, je pa na pravih mestih poudarila. zgodbe.
Album Ljuba Nike Vistoropski ni za vsakogar, je le za izbrance, ki si ne marajo zatiskati oči in se ne ustrašijo neposrednosti umetnosti.
Pesmi na albumu:
1. Mleko
2. Majda
3. Ljuba
4. Zajtrk na travi
5. Romanca po stari šegi
6. Prvikrat
7. Miha
