Baraka Janeza Dovča, Gorana Krmca in Nina Mureškiča

O predstavitvi novega glasbenega sodelovanja treh atraktivnih glasbenikov v Cankarjevih torkih.

Objavljeno
27. marec 2013 07.39
Posodobljeno
27. marec 2013 08.00
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Ko se združijo glasbeni mojstri, se običajno zgodi kaj posebnega. In to posebno se je zgodilo na koncertu v okviru cikla Cankarjevi torki, ko so harmonikar Janez Dovč, tubist Goran Krmac in tolkalist Nino Mureškič skupaj sestavili in predstavili projekt Baraka. Ta beseda v semitskih jezikih pomeni blagoslov in ti glasbeniki svoj blagoslov, da igrajo glasbo, radi delijo z občinstvom. To so na torkovem koncertu v klubu Cankarjevega doma naredili v nekoliko razširjeni zasedbi, saj je s svojimi violinami večino njihovih pesmi obogatil Simbolični godalni trio (Bojan Cvetrežnik, Klemen Bračko, Barja Drnovšek).

Ta združba glasbenikov, ki tudi sicer dokaj pogosto sodeluje v različnih kombinacijah, nam je pripravila večer premierno odigrane glasbe, ki je bila, razen v dveh primerih, njihovo avtorsko delo. Bil je zanimiv večer eklektičnosti glasbenih stilov, oziroma enosti glasbe. Trio glasbenikov Janez Dovč, Goran Krmac in Nino Mureškič že nekaj časa skupaj nabira koncertno kilometrino v prepletu jazza, odmevov ljudske glasbe in hudomušnosti. Harmonika, tolkala in tuba so dokaj neobičajen izbor inštrumentarija za trio, pa vendar se to vprašanje le poraja preden jih vidih nastopiti. Potem pa je tako vprašanje skorajda že neokusno.

Strasten pristop k harmoniki je Dovča že pred leti odtegnil od fizike, tako da se je poklicno zapisal glasbi, Mureškičeva tolkala in ropotuljice pa že desetletja zaznamujejo številne posnetke in glasbena sodelovanja. Najmlajši in najbrihtnejši član zasedbe - po Dovčevih besedah, Goran Krmac pa je pokazal, da tuba ni nek brezvezen inštrument, ki se ga zlahka spregleda tako v orkestru kot v godbi na pihala, temveč izjemna basovska hrbtenica njihove glasbe. Občasno je predstavil tubo kot res zanimiv solističen inštrument, da o Krmčevi vokalni telovadi ob hkratni uporabi elektronike, kar je dobesedno očaralo občinstvo, ni te ne govorim.

In ravno zanimiva uporaba elektronike pri Dovču in Krmcu (Mureškič je ostal povsem bio) je vnesla zanimivo komponento njihovemu nastopu. Očitno jih je zamikalo pokazati zmožnosti teh različnih napravic, ki so jih uporabili povsem zmerno. Pri Krmcu pri igračkanju z vokalom, pri Dovču pa predvsem z uporabo zamika in pa naprave, ki je njegovo harmoniko lahko spremenila tako v velike orgle kot majhno pastirsko piščal.

Barka je projekt, ki mu velja prisluhniti.