Tiskane izdaje
V Jamskem dvorcu se je tako z leti oblikovalo neka klubsko vzdušje, kamor radi prihajajo ljubitelji dobre glasbe še posebej pa bluesa iz cele Slovenije in tudi bližnjih italijanskih krajev. In ravno v tem je čar in veličina festivala Blues Postojnska jama, saj praviloma vsak mesec poskrbi za pristno klubsko vzdušje z zvezdami, ki se že desetletja kalijo na tovrstni klubski sceni in ki jim sicer ni problem igrati na velikih odrih velikih festivalom. Vendarle pa je koncert v prostoru, kjer nastopajoči vidi komu igra, in kjer je odzivnost občinstva hipna, tisto pristno srečanje glasbenika, ki daje, in občinstva, ki sprejema in seveda tudi obratno.
Prav nenavadno je, da so koncerti bluesa v Sloveniji daleč najbolj redki in če ne bi bilo tega postojnskega festivala, bi bilo naše občinstvo prikrajšano za veliko zanimivih glasbenih izkušenj. Blues je namreč v največjem odstotku sestavni del sodobne popularne glasbe, ki sicer polni večje dvorane in stadione, v svoji čisti obliki pa se le redki organizatorji spomnijo na to glasbeno zvrst, ki ima veliko zahtevnega občinstva.
In to občinstvo je v nabito polnem Jamskem dvorcu pri Postojnski jami več kot zadovoljivo predramil iz morebitne jesenske letargije drveči boogie kitarističnega para Smokin' Joe Kubek in Bnois King. Kitarist Smokin' Joe Kubek, ki je sicer nek uradni vodja zasedbe, se je rodil v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji, vendar je odraščal v Dallasu v Teksasu. Kot štirinajstletni kitaristični čudežni deček se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kalil po barih domačega mesta z mojstrom Steviejem Rayem Vaughanom in tremi kralji bluesa -B. B. Kingom, Albertom Kingom in Freddiejem Kingom. Šele v sodelovnaju s pevcem in kitaristom, ki je prav tako blues kralj, Bnoisom Kingom, je nastala tista pristna črnobela kombinacija bluesa, ko sta se dva mojstra kitare perfektno ujela.
In to ujemanje je dihalo tudi na odru Jamskega dvorca, kjer ju je podpirala solidna in natančna ritem sekcija z racionalnim bobnarjem in prav takim basistom. To je bil večer pristnega in močnega teksaškega boogieja, ki ga je le redko presekal kakšen počasen blues. Zasedba je prehajala iz pesmi v pesem skorajda brez predaha in imela super pogon pri izvajanju avtorskih bluesov. Njuna sinergija je bila popolna, kar je navsezadnje posledica dolgoletnega skupnega nastopanja. King je barval glasbo s petjem, Kubek pa z občasnim slide igranjem kitare. To je bil večer zelo plesnega bluesa, kar pa bi prišlo do izraza šele, če v dvorani Jamskega dvorca ne bi bilo stolov in miz oziroma, če bi bilo kaj prostora za plesišče.
Več kot zadovoljiv začetek obetavne sezone festival Blues Postojnska jama.
