Tiskane izdaje
Kar daje Festivalu Maribor, ki se je razvil iz festivala komorne glasbe z več kot polstoletno tradicijo, edinstven značaj, so inventivna programska izhodišča ter predvsem netradicionalna interpretacija klasičnega repertoarja, neredko tudi z multimedijskimi razsežnostmi. Leta 2012 je bila osrednja tema Nič, lani Manj je več, letos Ukradeno?. Z vprašajem; program odpira najrazličnejša vprašanja povezana z glasbo, od avtentičnosti, »izposoj« in priredb do avtorskih pravic.
Te so, kot pojasnjuje Brigita Pavlič, stara toliko kot glasba sama. Že Bach, Händel in ostali mojstri baroka so si pogosto izposojali teme, menda obstajajo dokazi, da tudi Mozart ni bil tako izviren skladatelj, kot mnogi menijo, prav tako Beethoven ...
Seveda ne gre za golo kopiranje – čeprav tudi tašnjih primerov ni malo –, temveč za prekomponiranje določenega glasbenega motiva, neredko so skladatelji tudi odkrito citirali drug drugega. Igor Stravinski, ki si je neženirano izposojal od Rimskega-Korsakova in Debussyja, se je samooklical za kleptomana, to pa ni prav nič načelo njegovega statusa izjemnega skladatelja.
Na področju blues in jazz glasbe je tako imenovani princip »open source«, v kateri lahko glasbeniki prosto prirejajo obstoječe melodične fragmente in tudi večje glasbene korpuse že tako rekoč stalnica. Podobno velja za popularno glasbo, kjer pa je zaradi finančih interesov in posledično bolj striktnega upoštevanja avtorskih pravic tudi največ sporov.
Kar se avtorskih pravic tiče je tudi Richard Tognetti zelo skeptičen. Kot je poudaril, je imel denimo velike težave pri pripravi priredbe enega od del Béle Bartóka, saj dediči skladatelja ne dovoljujejo nobenih posegov v originalno partituro, vendar se umetniškemu direktorju Festivala Maribor zdi veliko bolj sporno, če slabi ali povprečni glasbeniki odigrajo vsako napisano noto, kot pa če vrhunski glasbeniki izvedejo nov aranžma.
Ukradeno? je osrednja rdeča nit letošnjega festivala, v celoti pa mu bo posvečen istoimenski tematski večer, kot sta si ga zamislila Tognetti in igralec Jure Ivanušič. Ob odlomkih iz del Mozarta, Beethovna, Wagnerja, Stravinskega, Vivaldija, Dvořáka in drugih skladateljev klasične glasbe bomo slišali še nekaj filmskih glasbenih tem ter nekaj največjih uspešnic popularne glasbe, vse skupaj pa bo začinjeno še z dramskimi teksti in video projekcijo.
Nič manj pisana ne bo zasedba glasbenikov, ob mednarodno obarvanem festivalskem orkestru in komornem zboru Hugo Wolf še švedski pianist Per Rundberg in izjemna zasedba Gipsy Devils iz Slovaške, ki slovi po izvirnih aranžmajih in spoju klasične, jazz, etno, romske in flamenko glasbe.
Tudi klasičen repertoar
Na svoj račun bodo seveda prišli tudi tisti, ki jim je bolj pri srcu klasičen repertoar, v Maribor in na ostala prizorišča – tako kot lani se festival tudi letos ob ostalih slovenskih lokacijah odvija tudi v dvorani graškega Kongresa – namreč prihaja vrsta izvrstnih zasedb in solistov. Vendar bo poudarek vseeno na crossover projektih, jazz pianist Marko Črnčec je, denimo, posebej za festival napisal suito Ruthenia, ki bo izvirna variacija na dela velikih ruskih skladateljev, eden od vrhuncev festivala pa bo nedvomno zaključek.
V Maribor namreč prihaja sloviti italijanski čelist Giovanni Sollima, ki je v svoji karieri sodeloval z velikimi imeni glasbe (Claudio Abbado, Riccardo Muti, Patti Smith, Philip Glass) in gledališča (Peter Greenaway, Bob Wilson, Peter Stein).
Kot skladatelj rad eksperimentira z vrsto glasbenih jezikov in ustvarja nove zmesi najbolj raznolikih žanrov, predvsem klasične in rock glasbe, komponira pa tako za akustična kot tudi električna glasbila in tista, ki jih je izumil sam.
Sollima bo festival zaključil s skladbami Respighija, Boccherinija in lastnimi Ljudskimi pripovedkami za violončelo in orkester, vse seveda v nezgrešljivo njegovi avtentični interpretaciji, ki mu je prinesla naziv virtuoza na čelu s statusom rockovske zvezde.
