Tiskane izdaje
Morda postaja termin Balkan vse bolj demodé, tudi edini balkanski medij Balkan Times se je preimenoval v Southeastern Times (torej jugovzhodni), vendar ne gre dvomiti, da je to zgolj birokratski formalizem, ki poskuša polotoku odvzeti negativno konotacijo, nepogrešljive balkanske karakteristike, način življenja, relacije, zvoki, okusi in vonjave pa ostajajo nespremenjeni.
Za nekoga morda preveč intenzivni, preveč konfuzni, preglasni in preveč začinjeni, za drugega pa imajo izjemen čar, ki ne more obledeti niti v današnjem vse bolj uniformiranem svetu.
Zbor Carmina Slovenica pod dirigentskim vodstvom Karmine Šilec se očitno enako dobro kot na odrih Tokia, San Francisca, Sankt Peterburga, Buenos Airesa in Barcelone znajde na balkanskih odrih. Ne gre zgolj za razpon raznovrstnega repertoarja – zelo pomemben delež ima prav glasbena dediščina s tega območja, saj sega od skladateljice Kassie iz srednjeveškega Konstantinopla in bolgarske vokalne etno polifonije do del, ki so nedavno izšla na njihovi zgoščenki Balkanika – in tehnično perfekcijo, temveč predvsem za zmožnost identifikacije
z lokalnim miljejem brez lahkotnega koketiranja z občinstvom. Predvsem pa, vse številnejšim epigonom navkljub, ostajajo povsem unikaten zbor s celovitim glasbeno-scenskim performansom.
Niš
Morda v srbskem Nišu, prvi postaji na balkanski turneji, na festivalu Urbanfest projekt Rusalke s kompleksnimi glasbenimi in abstraktnimi koreografskimi prvinami na prvi pogled ni bil ravno program za občinstvo v amfiteatru niške trdnjave, vendar sta prav soočanje zahtevnejših vsebin z etno vložki ter dodatek popularnejših narodnih in gospel aranžmajev udarna sinteza, ki nudi tako inventivnost zvočnega in vizualnega imaginarija kot nujno dozo poljudnih napevov in ritmov, ki zagotavljajo ustrezno atmosfero in koncentracijo.
Carigrad
Carigrad je bil naslednja in najpomembnejša postaja turneje. Mesto je sicer izjemno kulturno središče, vendar so tradicionalni vzorci produkcije in percepcije kulture tako močni, da novejše tendence le stežka prodrejo. To velja za večino umetniških zvrsti, precejšen preskok je pomenil lanski naziv evropska prestolnica kulture (EPK), ki je bil prva celovita manifestacija sodobne domače in mednarodne kulture v tem turškem megapolisu.
Tudi zborovski festival Korofest sodi v nabor novih vsebin, ki so se začele razvijati v okviru EPK, letošnjega festivala so se med enaindvajsetimi zbori udeležili tudi madžarski Cantemus Pro Musica, med drugim zmagovalec na tekmovanju Grand Prix Europe, ter nemški Bonn Jazz Choir. In seveda Carmina Slovenica, ki je s celovečernim gala koncertom v novi koncertni dvorani Cemal Reşit Rey, poimenovani po članu skladateljske četverice, ki je reformirala turško glasbo, predstavljal vrhunec festivala.
Za uvod so sicer nastopile Madžarke pod vodstvom dirigenta Denesa Szaba, ki jih odlikuje zvočna jasnost in profiliranost, vendar delujejo nekoliko preveč uniformirano, morda celo marionetno, zato pa je bil slovenski zbor veliko bolj prepričljiv v vseh odrskih elementih, na repertoarju so bile predvsem skladbe iz njihovega projekta CS Light. Podobne ovacije je zbor doživel v katedrali Svetega duha, matični cerkvi turške katoliške skupnosti, ki je obenem sedež papeškega nuncija.
Plovdiv
Turneja se je končala v Bolgariji, s katero je slovenski zbor zaradi zahtevne vokalne tehnike odprtih glasov timbre še posebej tesno povezan. Članice Carmine Slovenice so nastopile na akademiji za glasbo, ples in umetnost v Plovdivu – tamkajšnji zbor Detska Kitka, ki ga vodi Zlatina Deliradeva, bo namreč sodeloval na prihodnjem projektu Attacca, ki ga pripravlja Karmina Šilec. Zadnja postaja turneje je bila bolgarska prestolnica Sofija. Z gostovanjem v Carigradu je tako Carmina Slovenica dopolnila nabor gostovanj v mestih, ki so bila evropske prestolnice kulture, v kratkem sledita še irski Cork in nemški Essen oziroma Porurje.
