Tiskane izdaje
Caro Emerald (Caroline Esmeralda van der Leeuw) je dama krepkega glasu, ki je v glasbi združila swing iz plesnih dvoran s tropskimi ritmi ter elektroniko. S svojim retro zvokom je v trendu modernega glasbenega dogajanja. S pevko smo se pogovarjali pred koncertom, ki bo zvečer v ljubljanski Cvetličarni, kjer bo s skupino nastopila v okviru turneje Emerald Island.
V glasbenem poslu ste že desetletje. Zdi se, da gre vse po načrtih.
Takega uspeha nisem načrtovala. Seveda sem sanjarila o uspehu in v najbolj domišljavih sanjah tudi o tem, da bom osvojila svet. A to so bile zgolj moje sanje. Vse drugo je seveda načrt, delanje glasbe, kakor je tudi načrt turneja po vzhodni Evropi. Take stvari lahko načrtujem.
Kar pa se zgodi zraven ... Ob tem se lahko počutim le blagoslovljeno. Kakor tudi da sem po desetih letih še vedno v glasbenem poslu. V bistvu se mi je zgodila sanjska kariera.
Sprva nihče ni hotel izdati vaše glasbe. Zato ste ustanovili svojo založbo, kar je bila zelo pametna poteza, mar ne?
Pokazalo se je, da je res tako. Delam z dvema producentoma, Janom van Wieringenom in Davidom Schreursom. Zadnji je tudi odvetnik, ki veliko ve o avtorskih pravicah, o čemer nisem imela pojma. Sama se zagotovo nikoli ne bi odločila za svojo glasbeno založbo. Oba producenta pa sta me pri tem podprla. Vse se je zgodilo zaradi prvega singla Back It Up, ko smo strašansko dolgo iskali glasbeno založbo, ki bi ga izdala. Bili smo prepričani, da res ne more biti tako težko izdati singel. Ker pa glasbene založbe niso bile odzivne, sta se producenta začela pogovarjati z ljudmi in zbirati informacije, kako izdati singel. Ko se je pokazalo, da je bil singel za našo založbo zelo uspešen, smo se vprašali, zakaj ne bi izdali tudi albuma.
Vam to daje popolno ustvarjalno svobodo?
Verjetno res, vendar mi kaj drugega ni znano, tako da ne morem primerjati. Ne vem, koliko svobode imaš, če imaš pogodbo z veliko glasbeno založbo. Tako kot imamo urejeno zdaj, imamo vsi veliko svobode. Od velikih založb ne dobivamo sporočil, da bi morali letos izdati album, sicer bo naše kariere konec. Tako lahko izdaš glasbo, ki jo res želiš, takrat, ko jo želiš.
Caro Emerald, retro swing atrakcija, foto: arhiv organizatorja
Najbrž so vas založbe potem le poklicale, ko so videle vaš uspešni začetek.
Veste, po res uspešnem letu preboja tu, na Nizozemskem, se je zgodilo nekaj smešnega. Januarja 2010 sem izdala prvenec Deleted Scenes from the Cutting Room Floor. Ko smo konec tega leta dobili številke o zaslužku na glasbenem trgu na Nizozemskem, je bilo zapisano, da samo naša mini založba obvladuje kar sedem odstotkov celotnega trga v državi, in to le z enim albumom, ki so ga drugi spregledali.
Sprva smo si želeli podpisati pogodbo s kakšno veliko založbo, vendar nas nihče ni hotel. Zelo ponosna sem na naš uspeh. Zdaj se temu seveda lahko samo smejemo.
Pišete se Leeuw, kar pomeni lev. Imate kaj skupnega s temi velikimi mačkami?
Sem zelo nevarna! Šalim se ... Menim, da je levinja mirna zver, ki pa je na vrhu prehranjevalne verige. Mogoče nama je to skupno. Sicer sem dokaj preprosta oseba, daleč od tega, da bi bila diva. Sem skupinska igralka in imam rada dobro vzdušje na koncertih kot tudi z ekipo. V tem smislu nisem levinja. Je pa res, da znam opraskati ...
Vaši predniki so iz Nizozemske in karibskega otoka Aruba. Ali to odseva v vaši glasbi?
Zagotovo, vendar ne vem, kako. Ritem je zame nekaj posebnega, lahko me reši in osvobodi. Nisem ljubiteljica počasnih balad, v katerih se nič ne dogaja. Ko zaslišim dober beat, sem resnično navdušena. Vedno sem bila prepričana, da ta del mene prihaja iz mojih karibskih korenin.
Od kod tolikšno zanimanje za več kot pol stoletja staro glasbo?
V precejšnji meri gre res za nostalgijo. Kot da je mnogo stvari iz tistega časa posebej elegantnih, prefinjenih in trpežnih. V starem je veliko magičnega. Če zavrtite staro pesem, veste, da je stara, kar je res fino. Ko recimo stopite v kakšno staro stavbo, čutite duha zgradbe, njene zgodbe, njeno preteklost. Take stvari me zelo zanimajo. Ob tem me prevevajo močna čustva, nostalgija, česar ne znam razložiti.
Vaša glasbena zmes zveni zelo iskreno, naivno in nedolžno. To je precejšnja redkost v današnji glasbi.
Se strinjam. Glasba, ki prevladuje zadnje čase, zveni skorajda identično. Saj ne, da je slaba, le preveč je enake. Ko poslušam radio, mi je hitro dolgčas ...
Pripravljate tretji studijski album. Bomo v Ljubljani slišali kaj nove glasbe?
Program, s katerim smo zdaj na turneji, je šov Emerald Island, kar pomeni, da temelji na pesmih z mojega novega epija z enakim naslovom. Nastop je barvit, poletni, tropski in topel, v glasbenem slogu, ki je dobil naziv exotica. Očarala nas je ideja, da sedimo doma na kavču in sanjarimo o oddaljenem tropskem otoku. V bistvu se na koncertu potrudimo, da odpeljemo občinstvo na počitnice v tople kraje, proč od tega zimskega mraza. Poleg novih tropskih pesmi bom seveda zapela še vse svoje uspešnice.
