Tiskane izdaje
Moram poudariti, da sem bil dva zaporedna dneva na dveh koncertih (Kraftwerk in Caro Emerald), ki sta se začela točno in to ob normalni uri ob 20-ih. Prav tako je treba poudariti, da je bil na obeh koncertih občinstvu prijazen zvok, kot da sta zasedbi del gibanja - občinstvu prijazen zvok - (AFS - audience friendly sound). Številni glasbeniki, še posebej pa zvočni (ne)mojstri, so vztrajno prepričani, da je glasna glasba energična glasba. Napaka. To ni res. Energijo oddajajo glasbeniki, ne pa pretirana jakost ozvočenja.
Caro Emerald s pravim imenom Caroline Esmeralda van der Leeuw je Ljubljano obiskala v okviru svoje »tropske« turneje ob izidu epija Emerlad Island. Tako je poimenovala turnejo in tudi nastop je bil morsko poletno pisano obarvan, kar je občinstvo cenilo. Zaigrala je vseh šest novih skladb, ki jih je inspiriralo pol stoletja staro glasbeno gibanje exotica, ki je zahodnemu občinstvu predstavila glasbo iz tropov, kot si jo domišljajo oni. Tu je Caro opravila izvrstno delo, k čemer ji je gotovo bilo v veliko pomoč, da je njena mati iz Arube, karibskega otoka, ki je sicer del Kraljevine Nizozemske. Tako da se je v tem tropicana slogu odlično znašla.
Kot nam je Caro zaupala v intervjuju pred koncertom, ima rada ritmično glasbo za razliko od balad, kjer se skoraj nič ne dogaja. Foto: Jure Matoz
To je pevka izjemnega vokala, ki je pela brez očitnega napora z izvrstno dikcijo, čeprav angleščina ni njen materni ne očetov jezik. Zadnje čase je namreč v popularni glasbi moderno momljanje in prežvekovanje besed, da se razumejo le samoglasniki. V večini primerov so besedila res takšna, da je bolje, da se jih ne razume.
Obkrožena z izvrstnimi (več)inštrumentalisti je ponudila idealen koncertni nastop. Vsak pa je imel ob sebi še takšna ali drugačna tolkala. Ritem je za Caro zelo pomemben. Kot nam je zaupala v intervjuju pred koncertom, ima rada ritmično glasbo za razliko od balad, kjer se skoraj nič ne dogaja. To je pripisala mamini strani genov.
Ritmov in izvrstnih melodij tako ni manjkalo, izbor tropsko obarvanih pesmi je preveval predvsem reggae ritem, na drugih pesmih, ki so jo proslavile pa je šlo za izjemen preplet elektronike in swinga, preteklosti in sedanjosti. Poleg epija Emerld Island so med drugim izvedli tudi večen inštrumental Caravan Duka Ellingtona. Uradni del koncerta pa so končali z osemnajsto skladbo po vrsti That Man, ki jo je v dobršni meri odpelo občinstvo, ki je scatalo skupaj z Caro.
V dodatku pa smo za slovo najprej slišali odlično različico pesmi Nature Boy Nata Kinga Cola, njeno največjo uspešnico A Night Like This in Whatchugot.
Bil je izvrsten koncert. Tako zasedbo bi pa rad enkrat poslušal na hotelski terasi kakšnega tropskega otoka. To bi bilo popolno.
