Tiskane izdaje
Začetne glasbene smernice skupine je nekako določal tuji in domač rock'n'roll in punk vzorec. Ko pa so kitari in bobnom dodali kontrabas, so še prisluhnili glasbi čudakov, kot so Hank III, Reverend Horton Heat, Murder By Death, Nekromantix in sorodni. Tako so njihove melodije in ritmi postali zvočni preplet od punka do countryja. Po treh letih delovanja so bitjem dneva in še bolj noči ponudili album Confessions Of A Miserable Bastard. Nekaj pesmi s prvenca pa odmeva tudi v najnovejšem filmu ljutomerskega režiserja Vitomirja Kaučiča Vinopiri: Krvni davek.
Tako album prinaša veseljaškost Eugena Chadbourna, cepljeno na teatraličnost Johnnyja Casha, oplemeniteno z najbolj hrapavim bluesom z različno temačno mitologijo od biblijske tematike do faustovske ponudbe ter celo Lemmyjeve diaboličnosti. Album je v celoti vzorčen primerek stilsko izpiljenega izdelka, kjer je vse tako, kot mora biti, pa še vedno dovolj neobremenjeno in široko, da je zanimivo. Posebni poudarki v albumu pa so pesmih Dancing In A Bar, nova prleška himna, ki zlahka postane tudi vseslovenska Vineyard Is My Graveyard ter končni pesimistični poskočnici There Is No Room For Me, v kateri odmeva gamblerska oda Motörheadov Ace of Spades.
Skratka, Cyphre Louis na albumu Confessions Of A Miserable Bastard ponujajo glasbo, ki premika tudi zombije, kar bo mogoče preveriti v soboto, 19. januarja, ob 22. uri v klubu Gromka na Metelkovi v Ljubljani.
