Darko Rundek - Desetletji ironične poezije

Glasbenik in gledališčnik Darko Rundek je zaslovel v zagrebški skupini Haustor, eni najzanimivejših zasedb jugoslovanskega novega vala. Po njenem razpadu je leta 1997 izdal samostojni­ prvenec Apocalypso. Dvajset let pozneje se je odločil, da bo ti dve desetletji samostojne kariere zaznamoval z dvajsetimi koncerti na območju nekdanje­ skupne države s posebnim glasbeno-scenskim projektom Apocalypso Now.

Rundek se je obdal s sedmimi izvrstnimi glasbeniki, med katerimi so tudi člani zasedb TBF, Chui in njegovega Cargo Tria, nastop pa podkrepil z izvirnimi projekcijami ter svetlobnimi učinki. Začeli so v Beogradu pred deset tisoč ljudmi, danes ob 20. uri pa bodo nastopili v ljubljanskem Kinu Šiška. Rundek je povedal, da te posebne turneje niso pripravili le zato, da bi zaznamovali dvajseto obletnico izdaje albuma Apocalypso, temveč tudi dve desetletji njegove samostojne kariere. Na turneji predstavlja tudi najzanimivejše pesmi s še dveh albumov, ki ju je naredil s Cargo Orchestrom, in z dveh z Rundek Cargo Triom.

Albumi kot vizitka

Vprašali smo ga, kako gleda na teh dvajset let samostojne kariere, v katerih je ves čas sodeloval z dobrimi glasbeniki. Povedal je, da so to v bistvu »moji solo albumi, vendar so to tudi albumi zasedb glasbenikov, s katerimi sem jih naredil. Ti dve desetletji sta bili lepi in ustvarjalni, sodeloval sem z odličnimi glasbeniki, naredil nekaj dobrih albumov in odličnih pesmi.« V teh dvajsetih letih se je glasbeni posel precej spremenil, je poudaril, veseli pa ga, da se je pokazalo, da je imel prav, ko je ves čas trdil, da je prava glasba živa tukaj in zdaj, albumi pa so bolj kot neka vizitka. Kajti večina glasbenikov zdaj živi le od dohodka od koncertov.

Ker je veliko delal kot igralec in režiser ter ne nazadnje napisal veliko glasbe za film in gledališče, smo ga vprašali, kako je lahko preklapljal iz ene vloge v drugo. »To sem delal povsem naravno, ker so moja zanimanja in talenti šli nekako vzporedno na glasbeni, igralski in režiserski poti. Se pa glasbeno in gledališko v meni vedno dopolnjujeta in sobivata. Kajti tudi koncert je predstava, kar še najbolj potrjujem ravno na turneji Apocalypso Now, ker smo pripravili predstavo, ki je zelo gledališko zastavljena. Tu mi je bila v veliko pomoč režiserka Sanda Hržić, s katero že dolgo sodelujem, saj sem pisal glasbo za njene predstave, je pa tudi moja življenjska sopotnica. Apocalypso Now je zaokroženo odrsko delo.«

Rundek je postal znan s skupino Haustor, v kateri je bil kitarist, pevec in skladatelj in je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ena najbolj inventivnih glasbenih zasedb v Jugoslaviji. Pravi, da med takrat in zdaj ni velikih razlik, ko nastopa po območju nekdanje Jugoslavije. »Že od časa skupine Haustor pišem v štokavskem jeziku, prav tako tudi dobro razumem slovensko in upam, da Slovenci vsaj delno še razumejo naš jezik.«

Duh predvojnega časa

Ker je bila največja uspešnica skupine Haustor poletno lahkotna in optimistična pesem Moja prva ljubav, nas je zanimalo, ali jo še kdaj zaigra. Dejal je, da zelo redko, ker pogosteje izvaja skladbe skupine Haustor, ki jih je napisal, »medtem ko je avtor naše največje uspešnice Srđan Sacher. Običajno jo zaigram, ko sem res posebno razpoložen. Mi smo bili takrat nekakšna punkovsko-kabaretna skupina. Ta pesem, ki je gotovo naša najbolj sončna, se je pojavila po naključju in bila velika uspešnica ter povsem drugačna od druge naše glasbe. Tako da je ta pesem zavedla precej občinstva ...«

Ko je razpadla Jugoslavija, je odšel v Pariz, kjer je njegova žena rodila sina in kjer živi še danes. Mogoče je tudi zato njegov glasbeni pristop multikulturen, svetovljanski. Vprašali smo ga, ali je zdaj še primeren čas za lokalno, nacionalno glasbo. Po njegovem je zdaj koncept naroda precej načet in obledel. Z globalizacijo različnih ravni, od ekonomske do internetne, je to vse bolj brezpredmetno. Bolj se mu zdi sprejemljiv regionalni kot nacionalni princip ozaveščanja. »Menim, da je vsa umetnost nadnacionalna, čeprav določen del razumemo kot obeležje lokalne kulture. Sicer pa je pojem naroda zastarel koncept iz 19. stoletja, s katerim se ljudje danes čedalje težje ­poistovetijo.«

Album Apocalypso iz leta 1997 je nastajal v dveh fazah. Najprej konec osemdesetih let, ko so pripravljali pesmi za album skupine Haustor, ki ga niso nikoli naredili. To so bile predvsem nostalgično-humoristične refleksije na socialistični sistem, ki smo ga imeli in je intenzivno razpadal. Druge pesmi so nastajale v Parizu ob razpadu Jugoslavije in premorejo osebni, a tudi odmaknjen, internacionalni pogled na te dogodke.

»Na albumu je sodelovalo kar štirideset glasbenikov. Ko smo ga leta 1996 snemali, so mnogi čutili potrebo, da se povežejo z duhom predvojnega časa. Zato sem imel kot vodja skupine Haustor poseben renome in so se vsi glasbeniki, ki sem jih povabil, takoj odločili za sodelovanje. To mi je bilo v veliko veselje.«