Tiskane izdaje
Zagotovo se slovenski hram kulture ne podrl, kajti na tem odru so že nastopili kot gostje na koncertu Petra Lovšina. Tokrat pa bodo Julijan Erič, vokal in kitara; Miha Erič, ustna harmonika, vokal in lap steel kitara; Miha Ribarič, bas kitara, in Zlatko Đogić, bobni in vokal, sami imeli nekaj gostov, ki bodo dodatno obarvali njihov zvok. Oder so bodo delili še z gosti, kot so Grega Smola Crnkovič, kitara; Aleš Uhan, klaviature; Andraž Mazi, pedal steel kitara; Lovro Ravbar, saksofon; Andrej Tomazin, kongo bobni; Domen Gracej, trobenta, in Jasna Kmetec, saksofon.
Prismojeni profesorji bluesa so tudi ena najbolj garaških zasedb, kajti nastopajo veliko, tako pod svojim imenom, kot tudi v različnih kombinacijah. Sami radi naredijo vse, tako so tudi album, ki je izšel v samozaložbi pri njihovem zavodu Orbita, posneli kar v svojem domačem studiu. Julijan Erič pravi, da ima tako snemanje veliko prednost, in sicer v tem, da ima ves nadzor. »Ko sem snemal kje drugje, sem zaradi svoje narave in uvidevnosti prepustim vajeti še komu drugemu. Tokrat se mi je pa zdelo, da bom lahko imel nadzor nad snemanjem in dovolj časa, da bi skrbel zaradi denarja. Ko smo začeli snemati, se je videlo, da potrebujemo še veliko vaje, da te pesmi posnamemo. Tako smo imelo možnost pesmi dobro zvaditi in nato izbrati najboljši posnetek.«
To je tudi glasbena zasedba, ki odlično in spontano meša številne različne glasbene stile, kar je verjetno tudi posledica lastne glasbene preteklosti, preden so se združili. Prepletanje rocka, bluesa, soula, funka, countryja, surf rocka in še česa jim gre dobro od rok. Zato smo vprašali Miho Ribariča, ali je to tudi glasba, ki jo najraje poslušajo. To je potrdil in povedal, da »se v imenu skupine nahaja blues, ki je neka osnovna glasbena zvrst iz katere so nastale številne druge. »Na novem albumu pa se mi zdi, da se poudarjeno slišijo vplivi glasbe, ki jo vsak od nas posluša. Pomembno se mi zdi, da individualno poslušamo zelo različne glasbe in se med sabo tako tudi izobražujemo, ker to delimo z drugimi. Te glasbene različnosti nas zanimajo in sooblikujejo naš lasten zvok, ki pa je vedno oster in jasen.«
Prav posebno glasbeno izkušnjo je imela zasedba Prismojeni profesorji bluesa, ko se je podala na turnejo po ameriških klubih. Čeprav je glasba zasedbe v izvoru zelo ameriška, nas je zanimalo, kako pa so nanje gledali Američani. Miha Erič smeje pojasni, da so bili na enem koncertu na Oktoberfestu v St. Louisu, ko si je občinstvo zaželelo polko. »Občinstvo je bilo prepričano, da bomo, kot se za skupino iz Slovenije spodobi, igrali polko. Ko smo udarili blues rock, so bili res presenečeni. Vendar so plesali in nas dobro sprejeli. Nekateri pa niso mogli verjeti, da smo iz Slovenije, drugi so pa rekli, da smo, podobno kot Britanci v šestdesetih letih prejšnjega stoletje, spet Američanom predstavili glasbo njihovih korenin na nov, svež način.« »Ko smo bili v St. Louisu, smo imeli nastop v črnskem klubu, pred nami pa so nastopili odlični glasbeniki. Kratek nastop tam nam je uredil naš šofer. Ko so jim povedali, da bomo tudi mi nastopili, so nekoliko debelo gledali, v stilu, kaj bodo ti belčki tu igrali? Vendar so nas hitro sprejeli v tem klubu, kjer je bilo tristo temnopoltih Američanov,« je povedla Julijan Erič.
V desetletju delovanja je zasedba počasi povečevala frekvenco nastopov, kot da bi bil njihov načrt preprost - čimveč nastopov v živo. Zato nas je zanimalo, če sploh utegnejo vaditi. Miha Ribarič je povedal, da seveda še vedno veliko vadijo. »Če imaš v tednu tri dni koncerte, ostanejo še štirje dnevi za vaje. Veliko vadimo, obilica koncertov, pa nam je še dodatno omogočila, da so bile pesmi optimalno izpiljene in pripravljene za snemanje.«
Vsi štirje ste kot neke vrste glasbena električna napetost, ki samo čaka, da se bo sprostila. Ni vam dovolj nastopati kot Prismojeni profesorji bluesa, zato pogosto ustanavljate v različnih kombinacijah ad hoc zasedbe za žive nastope. Miha Erič pojasnjuje, da »se take različne glasbene kombinacije zgodijo spontano in praviloma so to naši prijatelji, ki so super glasbeniki. Širimo nek skupen glasbeni duh, saj se veliko družimo in igramo skupaj.«
Dobro se zavedajo, da je nastopanje v živo zelo pomembno. Julijan Erič tudi pripravlja glasbeni program v ljubljanskem Prulčku, kjer so tudi sami zelo zgodaj dobili priložnost za nastope. »Super je, da imamo v Ljubljani možnost na nekaj lokacijah pripravljati take koncerte v manjših prostorih. Včasih se na takem odru znajdejo glasbeniki, ne da bi sploh imeli kakšno vajo, in večer lahko super izpade. Taki odri so nek glasbeni eksperimentalen laboratorij in so ključnega pomena za razvoj popularne glasbe pri nas,« je pojasnil.
Zvečer bodo nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kar je eden najbolj prestižnih odrov v tej državi. Zlatko Đogić pravi, da nimajo treme »le navdušenje, da bomo imeli samostojen koncert na tem odru. Ko smo natopili kot Lovšinovi gostje, smo začutili, da se da tudi v taki dvorani dvigniti energijo. Če bi takrat ne imeli takega občutka, se verjetno tega ne bi lotili. Tako pa bomo v tej fini dvorani pokazali, kako zveni nov album.« Poleg številnih manjših odrov so nastopili tudi na nekaj prelomnih, kot je Katedrala Kina Šiška in pa oder Križank in sedaj oder Gallusova dvorane. To so pomembni mejniki v karieri številnih domačih glasbenikov. »To velja tudi za nas in nam je v čast, da bomo nastopili na tem odru, se pa zavedamo, da je naša glasba primerna na vse odre in se s tem ne omejujemo, saj gre vedno za vprašanje energije, ki jo z odda oddajaš in prejemaš od občinstva, je še dodal Đogić.
