Stara glasba redko zazveni v prostorih, uglašenih z njeno zgodovino. Mednarodno koncertno dogajanje Dnevi stare glasbe je s to usmeritvijo lani prvič napolnilo prizorišča Braniške doline in komenskega Krasa, letos pa se seli v Gorico, Štanjel, Branik, Ljubljano
Organizacijo je namreč od Ustvarjalnega središča Abram prevzel lanski partner Kulturni dom Nova Gorica, ki že vrsto let sodeluje z italijanskim festivalom Musica Cortese. Goriška koncertna hiša z več kot tridesetletnimi izkušnjami nadaljuje lanska prizadevanja z ohranjanjem in nadgrajevanjem ustvarjalnega povezovanja še z drugimi sorodnimi pobudami.
Koncerti po izboru Bora Zuljana, mladega kitarista in lutnjista, asistenta na Ženevskem konservatoriju, dokazujejo, da tako imenovana stara glasba ni zaprašena muzejska vsebina, zanimiva le za poznavalce. »Lani smo bili priča živahnim in dinamičnim glasbenim nastopom, ki so pritegnili občinstvo od vsepovsod. Ravno ta uglašena sozvočja glasbenikov, ki so živeli v stoletjih pred nami, ter spomini na utrip dvornega in podeželskega življenja naših prednikov tudi danes lahko zvenijo nadvse sodobno, predvsem v bolj poglobljenih razsežnostih umetnosti, ki nas umirjajo, sproščajo in posredno ali povsem odkrito nagovarjajo k iskanju bistvenih dimenzij našega življenja,« pravijo v Kulturnem domu Nova Gorica.
Slovenski glasbeni biseri
Čeprav slovenska glasbena dediščina preteklih stoletij po številu ustvarjenih in ohranjenih glasbenih del ni primerljiva z zapuščino velikih evropskih kulturnih središč, lahko v njej najdemo marsikateri biser, ki se lahko meri z največjimi dosežki evropske kulturne zgodovine.
Na koncertu na Goriškem gradu 6. septembra ob 21. uri bo najprej nastopil Ensemble Aurion z umetnostjo instrumentalnih diminucij v začetku 17. stoletja, dan kasneje ob 20. uri bo v gradu Štanjel mogoče prisluhniti Musici Cubicularis, za 8. september ob 20. uri v cerkvu sv. Katarine nad Branikom napovedujejo nastop zasedbe Per-Sonat, za 14. september na Ljubljanskem gradu ob