Dnevi stare glasbe: nezaprašena muzejska vsebina

Stara glasba redko zazveni v prostorih, uglašenih z njeno zgodovino. Mednarodno koncertno dogajanje Dnevi stare glasbe je s to usmeritvijo lani prvič napolnilo prizorišča Braniške doline in komenskega Krasa, letos pa se seli v Gorico,­ Štanjel, Branik, Ljubljano in Sveto pri Komnu.

Organizacijo je namreč od Ustvarjalnega središča Abram prevzel lanski partner Kulturni dom Nova Gorica, ki že vrsto let sodeluje z italijanskim festivalom Musica Cortese. Goriška koncertna hiša z več kot tridesetletnimi izkušnjami nadaljuje lanska prizadevanja z ohranjanjem in nadgrajevanjem ustvarjalnega povezovanja še z drugimi sorodnimi pobudami.

Koncerti po izboru Bora Zuljana, mladega kitarista in lutnjista, asistenta na Ženevskem konservatoriju, dokazujejo, da tako imenovana stara glasba ni zaprašena muzejska vsebina, zanimiva le za poznavalce. »Lani smo bili priča živahnim in dinamičnim glasbenim nastopom, ki so pritegnili občinstvo od vsepovsod. Ravno ta uglašena sozvočja glasbenikov, ki so živeli v stoletjih pred nami, ter spomini na utrip dvornega in podeželskega življenja naših prednikov tudi danes lahko zvenijo nadvse sodobno, predvsem v bolj poglobljenih razsežnostih umetnosti, ki nas umirjajo, sproščajo in posredno ali povsem odkrito nagovarjajo k iskanju bistvenih dimenzij našega življenja,« pravijo v Kulturnem domu Nova Gorica.

Slovenski glasbeni biseri

Čeprav slovenska glasbena dediščina preteklih stoletij po številu ustvarjenih in ohranjenih glasbenih del ni primerljiva z zapuščino velikih evropskih kulturnih središč, lahko v njej najdemo marsikateri biser, ki se lahko meri z največjimi dosežki evropske kulturne zgodovine.

Program letošnjega festivala se je osredotočil na glasbo, povezano z našimi deželami: v izvedbi slovenskega ansambla Musica Cubicularis bo mogoče prisluhniti Tartinijevi glasbi iz 18. stoletja, zaigrani na njegovi violini; na programu mlade skupine Aurion bodo med drugimi dela Isa­aca Poscha, ki je deloval v Ljubljani v začetku 17. stoletja; 16. stoletju se bo posvetil nov glasbeni projekt lutnjista Giacoma Gorzanisa, slepega Apuljčana, ki je živel v Trstu in bil tesno povezan s slovenskim plemstvom; nemška skupina Per-Sonat pa bo izvedla skladbe in misterij s prehoda iz 14. v 15. stoletje, najdene v sosednjem Čedadu. Pred koncerti bodo manjše razstave in kratka uvodna predavanja sodelavcev­ Muzikološkega inštituta ZRC SAZU. Z njihovo pomočjo bo lažje vstopiti v svet tedanjih ustvarjalcev.

Na koncertu na Goriškem gradu 6. septembra ob 21. uri bo najprej nastopil Ensemble Aurion z umetnostjo instrumentalnih diminucij v začetku 17. stoletja, dan kasneje ob 20. uri bo v gradu Štanjel mogoče prisluhniti Musici Cubicularis, za 8. september ob 20. uri v cerkvu sv. Katarine nad Branikom napovedujejo nastop zasedbe Per-Sonat, za 14. september na Ljubljanskem gradu ob 19. uri projekt Progetto detto il Gorzanis. Omenjeni projekt bodo dan kasneje ob 20. uri predstavili še v cerkvi sv. Tilna v Svetem pri Komnu.