Tiskane izdaje
Dunajski dečki, v izvirniku Wiener Sängerknaben, prihajajo 29. marca na oder Gallusove dvorane v Cankarjevem domu. Sveža novica je, da bodo odslej delovali pod Unescovo zaščito.
Zaradi 500-letne zborovske in izobraževalne tradicije so v tej svetovni organizaciji zbor uvrstili na seznam nematerialne kulturne dediščine Avstrije.
Korenine Dunajskih dečkov segajo v 14. stoletje, ko so ob cerkvenih priložnostih nastopali na dvoru Habsburžanov. Leta 1498 je rimski cesar Maksimilijan I. preselil svoj dvor in dvorne glasbenike na Dunaj.
Pevci iz različnih delov habsburškega cesarstva
Ukazal je, da mora biti med glasbeniki šest deških pevcev, ki so prihajali iz različnih delov cesarstva – z Nizozemske, iz Italije, Nemčije in Avstrije. Kot je znano, je sicer Dunajske dečke ustanovil tedanji dunajski škof, Slovenec Jurij Slatkonja.
Do leta 1918 je pel samo za cesarski dvor, pri maši, na koncertih in ob državniških priložnostih, sicer pa je v svoji dolgoletni zgodovini sodeloval s številnimi velikimi skladateljskimi imeni, kot so Wolfgang Amadeus Mozart, Jacobus Gallus in Franz Schubert.
Danes zbor Dunajski dečki, ki ga vodi Gerald Wirth, šteje sto pevcev iz tridesetih držav, starih od deset do štirinajst let, razdeljeni pa so v štiri zbore. Vsako leto imajo približno tristo koncertov in nastopov, vsaka skupina pa preživi v šolskem letu od devet do enajst tednov na turnejah.
Obiščejo skoraj vse evropske države, prav tako gostujejo v Aziji, Avstraliji in po celotni Ameriki. Zborov repertoar sega vse od srednjeveške do sodobne glasbe. Moteti in samospevi tvorijo jedro gostovalnega repertoarja, pa tudi lastne zborovske priredbe tipične dunajske glasbe, valčkov in polk Lannerja in Straussa.
