Eksplozija zvoka z Green Day

Sinoči so v ljubljanskih Stožicah uprizorili rockovski spektakel brez primere.

Objavljeno
07. junij 2017 13.59
Green Day, koncert
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Kalifornijska neopunk skupina Green Day je tudi na svojem tretjem koncertu v Ljubljani pripravila spektakel rockovskega razdajanja, kot je to naredila že pred 21 in 19 leti v Hali Tivoli. Tokrat so predstavljali novi album Revolution Radio, s katerega so na skoraj dveinpolurnem koncertu zaigrali kar šest skladb.

Koncertna postava zasedbe Green Day je poleg članov, pevca in kitarista Billieja Joeja Armstronga, baskitarista Mika Dirnta in bobnarja Tréja Coola, razširjena s še tremi člani. V Ljubljano so prišli na začetku drugega dela evropske turneje, ki so jo začeli na znamenitem glasbenem festivalu Pinkpop v nizozemskem Landgraafu. Prišli so že dan prej in so mesto tudi raziskovali. Kot je povedal Armstrong, jih je Ljubljana navdušila, po ljubljanskem koncertu pa so se odpravili v München.

Pravzaprav so atmosfero po energičnem (vendar brez močnega ozvočenja in brez lučnega parka) nastopu kalifornijskih punkovskh sodrugov Rancid začeli pripravljati s predvajanjem pesmi Bohemian Rhapsody skupine Queen pa Blitzkrieg Bop skupine The Ramones, med katero je telovadbo z občinstvom izvajal rožnati zajec, nato pa so se ob zvokih večne teme iz filma Dobri, umazani, zli Green Day pojavili na odru.

Začeli so zažigati s skladbo Know Your Enemy in uradni del koncerta končali z novo skladbo Forever Now. Poleg te so nam z novega albuma Revolution Radio zaigrali še naslovno ter Bang Bang, Youngblood in Still Breathing, v drugem, akustičnem dodatku pa še Ordinary World. Vmes so ponudili kar nekaj svojih največjih uspešnic.

Armstrong je potrdil svojo spektakularno sposobnost rockovskega pridigarja, vrhunskega mojstra ceremoniala, ki zna delati z občinstvom. Poleg močne zvočnosti je zasedba poskrbela tudi za izvrsten lučni park ter zmerno mero pirotehnike in ognjenih zubljev. Edina pomanjkljivost je bila odsotnost velikih ekranov, kot je zdaj že standard na tako velikih prizoriščih, zato smo bili tisti bolj oddaljeni prikrajšani za številne podrobnosti.

Suvereni nastop skupine Green Day.

Foto Jure Eržen

Armstrong je med nastopom iz občinstva zvabil pevca in pevko, ki sta odpela nekaj refrenov s skupino. Za posebni trenutek na tej turneji so Green Day poskrbeli s svojo priredbo pesmi Knowledge skupine Operation Ivy, zasedbe iz iste punkovske glasbene scene na Berkeleyju, iz katere so izšli Greeen Day. Bila je ena prvih, ki je premešala punk in ska. Njen vpliv je močan tudi v glasbi Greendayev, kar smo slišali tudi sinoči. Med izvajanjem te pesmi na oder povabijo kitarista in kitaristko iz občinstva, da jo zaigra z njimi. In tako je sinoči s skupino Green Day pred nabitimi Stožicami na Armstrongovo kitaro igrala Ana Gotvajn, kateri je nato svojo kitaro tudi podaril.

Skoraj ves koncert, ki je minil v naspidiranem tempu, ni bilo predaha in je skupina, še posebej pa Armstrong, zlahka vodila občinstvo, da je prepevalo skupaj z njimi. Prav tako ni šlo brez političnega opredeljevanja. Bilo je veliko simpatiziranja z domačim občinstvom, Armstrong se je celo zavil v slovensko zastavo. Seveda brez Trumpa ni šlo, saj mu je sporočil J... se, Donald Trump, kar je občinstvo pozdravilo z navdušenjem.

Green Day so pripravili rockovski spektakel.

Foto Jure Eržen

Uigrana glasbena kipa, ki v živo izvaja pesmi glasneje in hitreje, je res ponudila rockovski koncert, kot se od zvezd takšnega formata pričakuje. Čeprav punk v tako velikih dvoranah čedalje bolj postaja nekekšen rockovski dinozaver, proti čemur se je vsaj na simbolni ravni tudi dvignil, pa Green Day vso velikanskost nadomestijo z izredno komunikacijo ter seveda tudi zelo sprejemljivo pop melodično punk rock glasbo, ki pa vendarle premore ker nekaj tehtnih družbenih in političnih sporočil. Od samega dirkanja po odru pa si je Billy Joe Armstrong nekoliko oddahnil, ko je sedel za bobne, medtem ko je Tré Cool odpel skladbo King for a Day.

Sledil je precej nenavaden venček rockovskih pesmi, še posebej tistih, ki imajo v svoji glasbeni strukturi vpet odziv občinstva. Začeli in končali so ga s skladbo Shout zasedbe The Isley Brothers in nato prešli v monytypythonovsko Always Look on the Bright Side of Life pa rollingstonovsko (I Can't Get No) Satisfaction ter beatlovsko Hey Jude, tako da je vse skupaj že zvenelo kot karaoke za kakšnih 12.000 ljudi.

Ko so s skladbo Forever Now ter eksplozijami in ognjemetom končali skoraj dveurni uradni del koncerta, so se, kot je bilo pričakovano, vrnili in odpeli eno svojih največjih uspešnic American Idiot, ki so jo sicer napisali »inspirirani« z vladanjem Georgea Busha mlajšega, namenjajo pa jo tudi svojemu novemu predsedniku. Energični del dodatka so končali z Jesus of Suburbia, nato pa je sledil še akustični del z Armstrongom na kitari, ki je skupaj z občinstvom odpel še Ordinary World in Good Riddance (Time of Your Life).

To je bil rockovski spektakel, ki je gotovo zadovoljil vse udeležence, tudi ljubitelje harmonike, ki ni manjkala na odru.