Tiskane izdaje
Nastopil je ob spremljavi sedemčlanske zasedbe izvrstnih londonskih jazz glasbenikov, kot so James Arben, saksofon, basovski klarinet, flavta; Byron Wallen, trobenta; Ian Burdge, violončelo; Nick Ramm, klavir in klaviature; John Edwards, kontrabas; Richard Olatunde Baker, tolkala, in Tom Skinner, bobni. Ti so v značilnih Astatkejevih skladbah sicer dobili precej prostora, vendar se je vendarle videlo in vedelo, kdo je šef.
Občasno je zasedba zanihala v pravi glasbeni trans, Astatkejeve skladbe izvedene v živo pa so na trenutke zvenele že kot pravi jam session, njegova glasba v celoti gledano, pa je bila zelo plesna. Navdušenje občinstva je zasedba potolažila še z dodatno skladbo.
Gotovo pa je bil eden najbolj pričakovanih glasbenikov letošnje Druge godbe Bombino, ki je nato nastopil na istem odru. Ta tuareški kitarist in pevec iz Nigra je trenutno aktualna zgodba o uspehu tuareške glasbe pomešane z rockom, ki so jo že prej na Drugi godbi uspešno predstavile zasedbe Tinariwen, Tartit in Tamikrest, ter tudi Afel Bokum, ki sicer ni Tuareg, igra pa prav tako saharski blues in je neposredni glasbeni dedič izročila
Ali Farka Toureja.
Goumour Almoctar, z umetniškim imenom Bombino, je ob pomoči svoje zasedbe v kateri so Mohamadoune Pizza, spremljevalna kitara, djembe, glas; Youba Dia, bas, glas, in Corey Wilhelm, kalabaš, bobni, predstavil svoj novi album Nomad, ki žanje pohvalne kritike po celem cvetu. Če so vsaj nekateri posnetki na tem albumu tudi nekoliko umirjeni, meditativni in melanholični, kar je značilno za saharski blues, pa so jih v živo odigrali zelo rockovsko, energično in predvsem hitro. Poleg rocka, ki ga Bombino dodaja svoji berberskemu glasbenemu izročilu, je bilo slišati tudi nekaj njegove vizije reggaeja. Začeli so sicer z akustičnim uvodom z nekaj takih bolj umirjenih meditativnih pesmi, nato pa zdrveli v prvi rockovski spektakel, ki je zazibal občinstvo v ples. Navdušenemu občinstvu so morali postreči z dodatkom.
Na Metelkovi hip hip poslastica
Nato se je dogajanje preselilo v AKC Metelkova mesto, kjer so v klubu Gromka od 22. do 5. ure zjutraj najbolj vztrajnim vrteli glasbo DJji iz Italije, Madžarske in Velike Britanije. V Menzi pri koritu se je predstavil v Franciji živeči kitajski glasbenik Wang Li mojster drumljic ter različnih kitajskih tradicionalnih inštrumentov, ki jih igra na tradicionalen in avantgarden način. V Channel Zero pa se je predstavila južnokorejska zasedba Jambinai, ki je prvo ime seulske neodvisne glasbene scene in je tradicionalne ljudske inštrumente stopila s kitarsko distorzijo.
Gotovo pa je bil, verjetno za mnoge povsem nepričakovano, vrhunec večera nastop ameriške hip hop poetke Akua Naru v Gala hali. Tako močnega nastopa, še posebej pa hiphopovskega, ne doživiš pogosto. Mojstrica jasno in glasno izrečenih besed, ki predvsem govorijo proti rasni in spolni diskriminaciji, proti nasilju, proti krivičnosti, proti sovraštvu in za ljubezen (kar sicer tako zapisano zveni precej osladno in naivno hipijevsko), je izjemno prepričljivo podala trumi novih in zvestih prijateljev, ki si jih je pridobila na sinočnjem koncertu, ki je bil v bistvu že danes po polnoči. Glede na to, da se Druga godba ne izmika popularnih glasbenih stilov, le išče glasbenike, ki res izstopajo, se ne gre čuditi hip hopu na tem festivalu.
Navsezadnje je bil prvi hip hop koncert v Sloveniji ravno na Drugi godbi s skupino The Roots. Posebna izvajalka hip hopa je bila pred leti tudi Ursula Ruker, ki je med drugim tudi vzornica izjemni Akui Naru. Ta je ob podpori bobnarja Christiana Ninka, baskitarista Alexa Roenza, kitarista Leifa Braeutigama, klaviaturista Wendyja Miltona, saksofonista Juliana Ritterja ter DJ Baska na gramofonih pričaral izjemno močan koncert, ki je bil velik presežek. To je bilo dejansko skupno glasbeno doživetje, kje je občinstvo sodelovalo v tisti stari dobi plemenski navadi, ko so se zgodbe in pesmi podajale v obliki klica in odgovora.
Izjemno komunikativna, angažirana in duhovita Akua Naru je bil odlično razpoložena in je skupaj z zelo uigrano zasedbo in občinstvom pričarala izjemen dogodek. Energijo je dajala in jo tudi prejemala, ni se vzdržala niti plesa z občinstvom pod odrom. Ko pa se je zasedba po dodatku poslavljala z odra, je sama spet stopila med občinstvo in vsakogar objela za slovo. Pristnejšega stika umetnosti in umetnika z občinstvom ni mogoče videti, kot smo to doživeli na koncertu te hip hop poetke.
