Enkraten koncert Frères Guissé

Afriški blues kot glasbeno izhodišče

Objavljeno
19. november 2015 15.33
Freres Guisse
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Sinočnji koncert bratov Guissé, Scheikha in Dyibyja, iz Senegala, je bil prav edinstven. Tema pevcema in kitaristoma njun brat tolkalist Alioune žal ni mogel pomagati pri nastopu, zato pa so to vrzel več kot učinkovito zapolnili številni glasbeni gosti, ki so ta večer naredili resnično edinstvenega. Občinstvo kluba Cankarjevega doma je bilo priča neponovljivemu večeru, ki je v precejšnji meri temeljil na glasbeni improvizaciji glasbenikov različnih kultur, ki so si skupaj delili oder in si delijo strast do glasbenega ustvarjanja. To je bil večer, kjer je glasba zares govorila univerzalni jezik.

Zasedba je predstavila album Made in Senegal, ki povzema njihovo 25-letno glasbeno udejstvovanje in opravljanje vloge glasbenih ambasadorjev nove senegalske in afriške glasbe, kjer si preteklost in sodobnost podajata roki. Sinočnja glasbena izkušnja je temeljila na harmoničnih vokalih in uglajenih akustičnih kitarah bratov Guissé, ki prepevata v jezikih peulh in wolof, nekaj malega pa tudi v francoščini.

Njune pesmi pa so obogatili še izvrstni glasbeni gostje iz Slovenije, in sicer kitarist Igor Leonardi, kantavtorja Chris Eckman in Vlado Kreslin, tolkalist in violinist Lazaro Amed Hierrezuelo Zumeta in kitarist Ariel Cubria. Prav poseben gost pa je bil korist Nana Cissokho iz Senegala, ki sta ga brata Guissé spoznal pred 25 leti v domovini, sedaj pa živi in ustvarja v Švici. Glasbeni gostje so večinoma dodajali svoje vložke v njuno glasbo, le Eckman in Kreslin sta svoje pesmi prepletala in raztegnila še v senegalski del. Brata Guissé sta vsakega posebej v šali tudi napovedala kot njunega brata.

Čeprav je občasno kaj zvenelo neusklajeno, pa je bil to večer pristnega glasbenega užitka in spoštovanja do glasbenega izročila, kakor tudi do medsebojnega spoštovanja nastopajočih.

Izreden glasbeni večer so vsi nastopajoči skupaj v dodatku končali s skladbo Baby, Please Don't Go, ki velja za eno najbolj pogosto izvajanih, aranžiranih in prearanžiranih skladb v zgodovini bluesa, ki ji je sedanjo podobo dal Big Joe Williams. Prav posebno je zazvenela v tej senegalsko-slovensko-ameriško-kubanski različici.