Tiskane izdaje
Prodal jo bo na dražbi sodobne umetnosti, ki jo v londonskem Sothebyju napovedujejo za 12. oktober. To bo tudi čas vsakoletnega sejma Frieze, trendovskega sejma sodobne umetnosti, ki tradicionalno pritegne tako svetovno umetniško smetano kot protagoniste kategorije lepi in slavni.
Pri Sothebyju sliko, eno od treh Richterjevih, ki jih je Clapton že pred dobrim desetletjem, leta 2001, kupil za skupni znesek »le« 2,6 milijona evrov, danes ocenjujejo na 11 do 15 milijonov.
To pomeni, da je imel kitarist, sicer nezakonski sin nekega kanadskega vojaka Edwarda Walterja Fryerja in najstnice iz Velike Britanije Patricie Molly Clapton, ob nakupu zelo dober nos. Četrta slika iz iste serije je namreč končala v skupni zbirki dveh izmed osrednjih britanskih muzejev: Tate Gallery in Nacionalne galerije Škotske.
Clapton je sicer star znanec dražbenih dvoran. Lani se je na dražbi v New Yorku poslovil od več kot 70 svojih kitar, a takrat v dobrodelne namene: 1,7 milijona evrov, kolikor je iztržil zanje, je namenil centru za rehabilitacijo zasvojencev z drogami in alkoholom, ki ga je ustanovil v karibski otoški državi Antigva in Barbuda, kjer ima razkošno vilo.
Kako današnji vrtoglavi trg umetnosti, ki se vztrajno kaže kot imun za vsako gospodarsko krizo, pri svojih okroglih osemdesetih letih komentira Richter, ki je omenjeno serijo slik ustvaril sredi 90. let?
Trg je nor, absurden in popolnoma nerazumljiv, pravi. Richterjev dražbeni rekord za posamezno sliko, dosežen maja v New Yorku, znaša malo manj kot 17 milijonov evrov, skupni znesek od prodaje njegovih slik pa ocenjujejo na več sto milijonov.
