Festival Radovljica: glasbena presenečenja preteklosti

Nekaj podrobnosti o nastopih in izbranih delih umetnikov iz letošnjega staroglasbenega mozaika.

Objavljeno
04. avgust 2017 16.10
Igor Bratož
Igor Bratož
Visoko poletje je od leta 1982 čas za ljubitelje stare glasbe: danes najstarejši festival stare glasbe v Sloveniji, Festival Radovljica, tudi letos streže z izborom desetih odličnih koncertov. Do 22. avgusta se bo v baročni dvorani Radovljiške graščine in cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem zvrstilo enajst tematskih sporedov.

35. Festival Radovljica – od leta 2007 kot umetniški vodja oblikuje program Domen Marinčič – bo v dveh tednih in pol ponudil niz tematskih sporedov, ki bodo predstavili širok razpon glasbene dediščine. Kar polovica jih je nastala prav za festival in bodo prvič predstavljeni v tej obliki. Letošnji radovljiški staroglasbeni mozaik tako sega od 13. do 20. stoletja in prinaša veliko edinstvenih dogodkov, običajno se jih udeleži okrog 2500 obiskovalcev. Letos bo več večerov prineslo glasbo, povezano z ozemljem današnje Slovenije. Na koncertu z največjo zasedbo na festivalu v zadnjih enajstih letih bo prvič po 17. stoletju zazvenela poznorenesančna polifonija iz rokopisov, povezanih z ljubljansko stolnico in gornjegrajsko sostolnico. Že tradicionalno imajo posebno mesto v festivalskem programu projekti, ki poudarjajo nekoč neločljivo povezavo med besedo in glasbo. Letos so to nove glasbene rekonstrukcije pesmi iz staroislandskega epa Edda, ki so ga zapisali v 13. stoletju, večer Monteverdijevih madrigalov in Schubertov cikel samospevov Lepa mlinarica.

Umetniki iz enajstih držav

Ob letošnjih obletnicah sta na sporedu koncerta, posvečena glasbi Claudia Monteverdija (ob 450. obletnici rojstva) in Georga Philip­pa Telemanna (ob 250. obletnici smrti). S čembalskimi partitami Johanna Sebastiana Bacha, ki bodo zazvenele na dveh zaporednih večerih, nadaljujejo cikel Bachovih objavljenih zbirk, ki ga je predlanskim začela Umetnost fuge. Nastopili bodo umetniki iz enajstih evropskih držav, Južne Afrike, ZDA in Kanade. Kakor v minulih letih v sklopu radovljiškega festivala tudi tokrat prirejajo delavnico za pevce, tokrat z nizozemskim basistom Harryjem van der Kampom, in tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt.

Otvoritveni koncert festivala­ Claudio Monteverdi – Lacrime d'amante bo posvečen Monteverdijevim madrigalom ob 450. obletnici skladateljevega rojstva. Nastopil bo šestčlanski vokalni ansambel La Compagnia del Madrigale, ki velja za vodilni italijanski sestav za izvajanje tega repertoarja.

Jutri bodo na sporedu Giusep­pe Tartini in sodobniki: David ­Plantier in Annabelle Luis bosta izvajala sonate slavnega Pirančana v izvirni zasedbi z violino in violončelom. Zazvenele bodo na dragocenem glasbilu Giovannija Battiste Guadagninija iz leta 1766.

Plantier je na vprašanje, kako drugačno je igranje na historični inštrument in ali pozna obnovljen Tartinijev inštrument, ki ga hranijo v Pomorskem muzeju Piran, odgovoril: »Giuseppe Tartini je eden največjih violinistov 18. stoletja. Njegova avra je presegla celo Vivaldijevo in njegov sloves se je obdržal do začetka romantike. Kot človek dobe razsvetljenstva je bil pozoren na filozofske tokove, ki so oblikovali takratno misel, tudi 'občutenost' v Nemčiji, in je veliko razmišljal o svoji umetnosti zunaj preprostih glasbenih kriterijev. Komponiral je skoraj izključno za violino in razvil zelo oseben in pretanjen slog. Pogosto ga je navdihovala poezija; njegova ekspresivna glasba združuje preprostost in virtuoznost. Premalo jo izvajamo na koncertih in zaslužila bi si, da bi jo popeljali iz sence.

Igranje na staro glasbilo je vsakodnevna inspiracija. Z njim se glasbenik počuti bliže skladatelju in z zvočnimi barvami bolje razume glasbeno govorico. Vsak dan se čudim, da smem igrati na tako lep inštrument, kakor bi držal v rokah veliko umetnino. Tehnika na baročni violini je drugačna, posebno kar zadeva lokovanje. Veliko dela sem vložil v to, da bi razumel Tartinijevo tehniko in ustrezno interpretiral njegovo glasbo. Njegovi spevni afekti, njegov cantabile, zahtevajo popolno kontrolo. Virtuozne pasaže potrebujejo posebno fleksibilnost v obeh rokah. Žal še nisem mogel igrati na Tartinijevo violino, to bi mi veliko pomenilo, a takrat ni bila v dobrem stanju.«

Recital samospevov: zgodbe

Na tretjem koncertu bo na sporedu cikel samospevov Lepa mlinarica Franza Schuberta. Po Zimskem popotovanju in Schumannovi Pesnikovi ljubezni je to že tretji tovrstni cikel na festivalu v zadnjih letih. Tenorist Aco Aleksander Bišćević bo izvajal Schubertovo glasbo ob spremljavi nemškega pianista in specialista za zgodovinske klavirje Wolfganga Brunnerja. Tenorist, ki je študiral v Ljubljani in na salzburškem Mozarteumu, je o Schubertovem ciklu samospevov dejal: »Recital samospevov je vedno veliko zadovoljstvo in odgovornost. Sam predstaviš zgodbo, kakor si si jo zamislil, si režiser in izvajalec. Cikel Lepa mlinarica je eden izmed napornejših, tako tehnično kakor interpretacijsko, saj se v njem pokaže široka paleta čustev. Od mladostniške sreče, igrivosti, zaljubljenosti, ljubosumja in neučakanosti do resignacije in končno samomora je vse vtkano v najlepšo možno glasbo, kar jo pozna literatura samospeva.«

V sredo bo mladi duo Moirai predstavil lastne glasbene rekonstrukcije spevov iz staroislandskega epa Edda. Zgodbam o bojih z zmaji, zakletem zlatu, dvornih spletkah, maščevalnih valkirah, pogumnih junakinjah, prerokih in vidkinjah bo občinstvo lahko sledilo s pomočjo slovenskih nadnapisov. Švicarska pevka in harfistka Hanna Marti je o izzivih rekonstrukcije povedala: »Največji izziv je najočitnejši: ni srednjeveškega glasbenega zapisa, ki bi sporočal melodije, namenjene petju besedil iz epa Edda.« Lani smo slišali rekonstrukcijo zgodbe o Orfeju, letos je na sporedu Edda. Kako se loteva rekonstrukcije? »Preden smo se lotili dela, smo morali najti uporabne vire in zgodovinske usmeritve. Zato smo se odpravili na Islandijo in tam obiskali inštitut Arní Magnusson v Reykjavíku. Tam hranijo velikansko zbirko posnetkov z začetka 20. stoletja, najverjetneje gre za posnetke poslednjih pevcev čistega nezapisanega ljudskega izročila v severni Evropi. Preposlušali smo jih precej in bili pozorni na najstarejše pesniške oblike in najbolj arhaično zveneče melodije. Leto dni branja in eksperimentiranja smo potrebovali, preden smo se lotili prvih rekonstrukcij in so se lahko začele vaje koncertnega programa!«

Peti koncert festivala bo posvečen komorni glasbi Georga Philippa Telemanna, predvsem triosonatam za kljunasto flavto in violo da gamba. V kvartetu z glasbeniki iz Slovenije in Italije bo nastopil južnoafriški flavtist Stefan Temmingh.

V nedeljo, 13. avgusta, se bo predstavila največja zasedba zadnjih let. Vokalni ansambel Ingenium Ensemble v razširjeni zasedbi, ansambel renesančnih pozavn in orglavec Tomaž Sevšek bodo izvajali poznorenesančno polifonijo iz Hrenovih kodeksov. Pod vodstvom nizozemskega basista Harryja van der Kampa bodo prvič po več stoletjih zazveneli maša za devet pevcev in pet pozavn Lamberta de Sayva, Lassov magnifikat, ki se je ohranil samo v Ljubljani, pa tudi doslej neizdan in neizvajan Gallusov motet, ki je bil nekoč del arhiva v Gornjem Gradu. Vodilni ansambel srednjeveških in renesančnih pihal in trobil Les haulz et les bas je rekonstruiral glasbo iz beležnice beneškega trobentača Zorzija. Ta je bil sredi 15. stoletja sprva zaposlen kot ladijski trobentač in je plul tudi po Jadranskem morju, pozneje pa je soustanovil pihalni ansambel beneškega doža. Koncerta 18. in 19. avgusta sestavljata celoto in pri vstopnini štejeta kot en dogodek.

Kvintet s flavto, harfo in godalnim triom

Hrvaški čembalist Pavao Mašić bo na dveh zaporednih večerih izvedel vseh šest partit iz prvega dela zbirke Clavier-Übung Johanna Sebastiana Bacha. Koncerta sodita v cikel Bachove glasbe, ki se je začel predlanskim z Umetnostjo fuge in lani nadaljeval z Glasbeno daritvijo. Predzadnji koncert festivala bo posvečen francoski glasbi 20. stoletja za kvintet flavte, harfe in godal.

Na sporedu bo tudi Potovanje v Deželo Srca Gabriela Piernéja, ki je nastalo po motivu iz 17. stoletja. To bo prvi nastop kvinteta Noumenon, ki ga je ustanovila v Ženevi delujoča slovenska flavtistka Jerica Pavli in v katerem igrata tudi nekdanji violinist Dunajskega klavirskega tria Bogdan Božović in soloharfistka orkestra Tonhalle iz Züricha Sarah Verrue. Jerica Pavli je za Delo povedala: »Že po zasedbi je redko slišati kvintet s flavto, harfo in godalnim triom, pa tudi te štiri kompozicije komaj kdaj izvajajo (morda z izjemo Jeana Crasa), tako da je verjetno največji izziv prepričati ljudi, da je vredno ves koncert posvetiti takšni zasedbi in tem skladbam. Lahko bi rekli, da je to nekakšen poskus, kako 'stlačiti' Ravelove ali Debussyjeve simfonične stvaritve v peščeno uro, poustvariti čarobnost impresionističnega orkestrskega zvoka, a le s petimi ­inštrumenti.«

Letos bomo v Radovljici prvič slišali kvintet Noumenon. Kakšni so občutki, kako ste se zbrali in odločili za skupno muziciranje? »Res se veselim, to je projekt, ki že zelo dolgo zori, ideja pa se je rodila med študijem v Salzburgu, kjer sem odkrila, da ena mojih najljubših skladb (Jolivet, Chant de Linos) obstaja tudi v obliki kvinteta in da so za takšno zasedbo nastajale tudi druge prelepe kompozicije. V Salzburgu sva se najprej spoznala z Bogdanom Božovićem, pozneje z Davidom Eggertom, meni se je potem zgodil študij v Parizu in Orkester romanske Švice, Bogdanu Dunajski klavirski trio in Stuttgarski komorni orkester. Skratka, vsak je šel po svoje, ves čas pa je v srcu ostala želja po skupnem muziciranju s prav temi glasbeniki. Kar dolgo je trajalo, da nam je končno uspelo uskladiti urnike.«

Na sklepnem večeru bo Ensemble Danguy, ki ga vodi kanadska virtuozinja na strunski lajni Tobie Miller, predstavil glasbo za lajno iz Francije 18. stoletja. To glasbilo je bilo takrat posebno priljubljeno med plemiči in zanj so komponirali solistične sonate, triosonate pa tudi kantate in koncerte.