Glasba za dobro jutro: Benny Goodman, Sing, Sing, Sing

Kako je Benny Goodman postal Kralj swinga ... Jazz pa nezadržno oddrvel v prihodnost.

Objavljeno
05. september 2014 18.20
Delo.si
Delo.si

Obstajajo prelomnice. Od daleč je videti, kot da so se morale zgoditi. Če pa si zraven, so več kot presenetljive.

Zavrtimo časovni stroj v začetek leta 1938.

Takrat se je »zgodil najpomembnejši koncert z zgodovini«. Tako je vsaj zapisal glasbeni kritik Bruce Eder. Ampak mislil je presneto resno. Jazz se je takrat obelodanil svetu »spoštovane« glasbe.

Saj si lahko predstavljate, kako je, ko se nad plesiščem vrtinčijo krila, ko v potokih lije znoj, ko si v takšnem zagonu, da se ne moreš ustaviti, ko se ti meša od navdušenja ... od daleč pa slutiš, če že ne slišiš negodovanja starejših, ki jih razburja ta vročica.

A vrnimo se v Carnegie Hall, v tedanje središče oziroma svetišče ameriške visoke kulture. Goodman je tisto noč z izbrano zasedbo (v kateri so bili legendarni Harry James na trobenti, Lionel Hampton na vibrafonu, Gene Krupa na bobnih) izboril prostor jazzu prosto pot v ameriško kulturo.

Seveda morate vedeti, da je bil takšen nastop tvegan in na obzorju se je že kmalu po začetku izrisovala polomija. Zasedba je bila rahlo trda zaradi velikih pričakovanj, bojazni pa so se prenesle v njihove inštrumente, od tam pa po zraku do občinstva. Sedeli so precej brezbrižni.

Potem se je zbudil bobnar. Bistro je ugotovil, da mora prebuditi in iz togosti prepeljati svoje glasbene kolega. Po bobnih je tolkel, kot bi mu gorelo za petami. Uspešno.

Poslušajte Sing, sing, sing, ki so ga posneli ravno ta večer. Hitro postane jasno, zakaj so se vsi na odru, nato pa še pod njim dejansko sneli z verige in ponoreli od navdušenja.

Benny Goodman je zapečateno postal Kralj swinga. Jazz pa je nezadržno oddrvel v prihodnost.