Glasba za dobro jutro: Motörhead, Rock Out

»Več bomo povedali v prihodnjih dneh, toda za zdaj, prosim ... poslušajte Motörhead na glas, poslušajte Hawkwind na glas, poslušajte Lemmyjevo glasbo na glas. Spijte pijačo ali več. Izmenjajte si zgodbice /.../ To bi si tudi on želel,« so v izjavi za javnost povedali preživeli člani legendarne skupine Motörhead, Eddie Clarke (od leta 1976 do 1982) pa je še dodal, da se mu »svet zdaj zdi resnično prazen«.

Še v začetku letošnjega decembra je Ian Fraser Kilmister, vsem rokerjem, metalcem, rokabilijem, pankerjem ... bolj znan kot Lemmy, potožil, da je že sit novinarskih vprašanj o tem, kdaj bo umrl. Včeraj se je po bitki z rakom poslovil. Njegova smrt torej ni bila presenetljiva, temveč njegovo dekadentno življenje: čezmerno konzumiranje tobaka in alkohola (žgane pijače; tudi bobnar Metallice Lars Urlich je priznal, da ga že kot mladenič ni mogel dohajati), uporaba vseh mogočih prepovedanih substanc, tudi heroina, nenehne turneje, divje ženskarstvo (natančnega števila ni, govori pa se o več tisoč ženskah, ki jih je Lemmy osrečil) bi pokopali najtrdoživejše že v zgodnji mladosti, a britanski pevec in basist je dočakal 70. rojstni dan.

Glasbeno pot je začel v 60. letih prejšnjega stoletja z igranjem v lokalnih klubih, pridružil se je The Rockin' Vickers in kmalu zatem je bila ta skupina prva, ki je nastopila v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Bil je »rodie« Jimiju Hendrixu, med drugim je igral s Hawkwind, zadnjih 40 let pa z Motörhead, s katerim se je (tudi) začelo gibanje New Wave of British Heavy Metal, ki je konec 70. in v začetku 80. let dalo zagon zvrsti, ki jo danes vsi poznamo: heavy metal. A za Lemmyja je bil to preprosto rock 'n' roll.