Zapravljanje dandanes ni luksuz ampak nujnost, odvisnost in vsaj sekundarna, če že ne kar primarna potreba. Vsak dober potrošnik je v neoliberalnem kapitalističnem svetu primoran zapravljati za stvari, ki jih ne potrebuje.
A kaj, ko bi zapravljali čas za kaj pametnejšega? Recimo svoje najdražje. Saj po tem, ko zmanjka denarja, tako ali tako ne moreš zapraviti nič drugega kot časa.
Shirley Bassey je vedela, o čem govori.