Tiskane izdaje
Ok, če se vam res ne ljubi tako motoviliti naokrog, pa si jih morda lahko vzamete za glasbenika in igralca iz Austina Shakeyja Gravesa. Naj vam on pove, da je včasih fajn tvegati.
Glasba za dobro jutro: Shakey Graves, Roll the Bones
Si lahko vzamete pet minut? Recimo kar zdaj.
Objavljeno
27. september 2013 19.52
Namesto da bi šli kakor vsak dan, teden ... leto po opravkih lepo naravnost po znani poti, se pustite zapeljati: če ste razpoloženi, kar sledite naključnemu možaku pred seboj. Naj vas odpelje po svoje. Vztrajajte, kolikor vas je volja. Ko vas mine, se priključite drugemu. Vztrajajte z njim. Zavijte levo tam, kjer bo tudi on, nadaljujta mimo izložbenih oken, se ustavita ob rdeči luči na semaforju, skupaj prečkajta cesto, nato pozabite nanj, še posebej če zavije kam, kamor res niste nameravali. Medtem se že lahko osredotočite na koga drugega. Morda na damo, ki je pravkar izstopila iz knjigarne z romanom priljubljenega avtorja ... nameravala ga je podariti kolegici za rojstni dan, a že zdaj sumi, da ga bo najprej morala prebrati sama. Če z njo ne bi vztrajali, počakajte recimo na študenta, ki se bo ob izhodu malce zagozdil med vrati in se nato, ko bo na hitro lovil ravnotežje, rahlo dotaknil vas, se vam opravičil, nato pa jo mahnil dalje. Po svoje. Če mu boste sledili le s pogledom, bosta morda opazili, kako si je v zadnjem trenutku premislil in raje zavil desno, kakor da bi se nenadoma tudi on odločil, da si želi pot podaljšati za pet minut.
