Tiskane izdaje
Od posameznikov, starih šestdeset let in več, včasih poslušamo, kako so v svojih mladih letih tiščali ušesa v radijske sprejemnike in lovili tuje frekvence, če je bila le sreča mila. Če je bila ta gromozanska, so uslišali celo Radio Luxembourg, kar je bila sreča v najčistejši obliki, saj so tam lahko slišali Beatle, Stonese in ostale bende, ki so dodajali na ogenj flower powerja, in to je bil kdaj edini način, da so se lahko naučili kakega komada na daljavo. No, z glasbili je še šlo, ujeti pravo besedilo pa je bilo ob šumenju in prekinjanju prava umetnost. Zato so se jim kdaj tisti, ki so imeli z radijskimi valovi več sreče, ali so bili celo tujci, čudili, ko so jih slišali peti na kakem od lokalnih odrov – že že, da so zveneli kot Beatli, a kaj ti na odru pravzaprav pojejo? Zveni angleško, a smisla nima prav nobenega!
Podobno zanimivo je prebrati, kako napačno so besedila Deep Purplov, Jimmija Hendrixa ... razumeli celo rojeni angleško govoreči ... Zakaj vse tole oz. tako dolg uvod? Ker je bil tale komad 'Hiše ljubezni' – ajej, saj ne veš, kaj je 'huje'; da se bend imenuje 'Love' (še eden iz časov otrok cvetja) ali 'House of love' – tudi zelo pogosto napačno razumljen. Ljudje so ob njem prepevali vse mogoče, "Ši-ši-ši-ša-la" in podobno, pa da ne težim(o) s tem še naprej: z visoko dozo sladkorja ali ne, tale skladba sem ter tja prav prija, lepa, nežna, skorajda malce hecna, na trenutke diši skorajda po Ramones, nedvomno pa eden izmed (redkih) hitov angleškega benda, ki je nastal konec 80. let – no, tega vsekakor ne morejo prikriti –, se razpustil, pa spet začel leta 2003.
Poslušajmo, in (danes za)blestimo tudi sami! Dobro jutro in dober dan!
