Tiskane izdaje
S fenomenom glasbenih videov, ki postajajo vse bolj podobni kratkim filmom, se že nekaj časa ukvarja filmski kritik Matic Majcen, pobudnik internetne platforme Podoba – glasba. Videov je na svetu vse več, youtube, internetna stran, specializirana za objavo videoposnetkov, pa je že nekaj let glavni razpečevalnik glasbenih videospotov. S splošno dosegljivostjo tehnologije lahko vsak ustvari lasten video.
Majcen poudarja, da lahko zaradi dostopne tehnologije danes res vsak poprime za kamero in posname svoj video, vendar v resnici vse drugo še vedno ostaja isto kot prej. Za kakovosten izdelek še vedno potrebuješ znanje, sposobnost in talent. Teh pač ne moreš kupiti v trgovini. Pravzaprav je danes potrebno še toliko boljše poznavanje tehnologije kot prej, saj nas proizvajalci nenehno obsipavajo z raznolikimi in novimi modeli filmske opreme, ki obljubljajo profesionalne rezultate že z enim pritiskom na gumb. Šele potem se izkaže, da posneti dober film ali video še zdaleč ni tako preprosto. Kot je to najbolje povedal režiser Ven Jemeršič: »Tehnologija sama še ne naredi dobrih režiserjev.«
Filmska izraznost
Na začetku osemdesetih let, ko je MTV spreminjal ponudbo vizualizirane glasbe, so za snemanje videa skupine, kot je recimo Duran Duran, odpotovali na eksotičen tihomorski otok z obilico brhkih deklet in veliko produkcijsko ekipo, danes pa lahko atraktiven videoposnetek pesmi nastane kar v dnevni sobi. Predvsem ameriška alternativna rock skupina iz Chicaga OK Go je že takoj z ustanovitvijo youtuba leta 2005 vpeljala logiko in estetiko DIY (naredi sam) videospota ter distribucijski fenomen viralnega videa. Tudi danes, deset let pozneje, pomemben del glasbenih videov še vedno ustvarijo režiserji, ki posnamejo svoje izdelke z minimalnimi sredstvi, briljantno idejo in izvirnimi estetskimi prijemi.
Postavlja se vprašanje o pomenu zgodbe, ali naj podoba razlaga skladbo ali naj gre svojo pot. Majcen pravi, da je z naklonjenostjo zgodbi v glasbenem videu približno tako kot v filmskem svetu – medtem ko dominanten del produkcije res zaznamuje princip linearnega pripovedovanja, je pod površjem ogromno drugačnih in zanimivih pristopov. »Prav glasbeni video je izvrstno področje za razvijanje alternativne filmske izraznosti, saj filmarjem omogoča, da se za razliko od 90-minutne celovečerne forme preizkusijo v bodisi bolj abstraktnem, simbolnem ali čutnem sporočanju. Če pogledamo, denimo, video Hot Knife slovitega filmarja Paula Thomasa Andersona, ki ga je naredil za Fiono Apple leta 2012, v njem ne boste našli zgodbe, ampak samo pevkin strastni performans, ki s pomočjo estetike sam po sebi ponudi globoko refleksijo ženske eksistence. V videospotih ni toliko pomembna zgodba, temveč raznovrstni načini, na katere se podobe ovijajo okrog besedila, ki ga posredujejo glasbeniki.«
Youtube,
Youtube je v le enem desetletju postal nepregleden kaos, v katerem ima lahko posnetek, kako dojenček noče jesti, na desetine milijonov ogledov, odličen glasbeni video pa le nekaj tisoč. Na tem internetnem videokanalu namreč vlada demokratična anarhija, ki vodi v nepreglednost in kaos. Gotovo so še vedno potrebni mnenjski vodje, glasbeni in filmski novinarji ter uredniki, da pomagajo poslušalcu in gledalcu, da se znajde v informacijskem oceanu, v katerem je čedalje manj umetnosti, vse pa je le še informacija.
Potrebni so, in to bolj kot kdaj prej, pravi Majcen. »Ravno zato smo veseli, da tekmovalni program glasbenega videa že drugo leto zapored poteka pod okriljem Liffa, saj si z njim delimo točno to nalogo – iz oceana medijskih vsebin izbrati najboljše, kar je bilo narejeno preteklo leto. Liffe to počne na področju celovečernega filma, mi pristavimo svoj delež z izborom najboljših glasbenih videospotov. Selektorjeva roka je zagotovilo za kakovost, s katero poskušamo preseči komercializacijo, ki ji je tovrstna produkcija pogosto podvržena.«
