Tiskane izdaje
Celjski pianist in pevec Uroš Perić je zaljubljen v jazz, blues in soul in bo drevi v Križankah z Big Bandom RTV Slovenija in imenitnimi gosti praznoval (prvo) desetletje svojega javnega nastopanja.
Perićeva glasbena pot se je začela s harmoniko. »Moj učitelj je bil Albert Završnik, isti gospod, s katerim sem kasneje prvič nastopil z jazzovskim programom. Kmalu je ugotovil, da raje igram plesno glasbo in zimzelene melodije kot pa slovensko etno glasbo ali klasiko,« pravi Perić.
Zelo zgodaj so ga začeli zanimati blues, jazz in soul, zato si je za svoj denar kupil majhen sintesajzer in se sam učil igrati klavir. Sledila so leta poslušanja glasbe in učenja klavirja.
»Moji starši so iz Srbije, kar je drugačna glasbena kultura. Starša sta sicer poslušala rock'n'roll Elvisa Presleyja, Pata Boona, Cliffa Richarda in podobne. Verjetno je to vplivalo name. Z enajstimi leti sem začel poslušati blues, predvsem glasbenike, kot so Muddy Waters, Tampa Red in John Lee Hooker. Od tu sem odkrival glasbo naprej.«
Človek, ki je bolečino
Pri oblikovanju Perićevega okusa je imel Ray Charles poseben pomen. »Pesem je znal razbiti na atome ... Zelo nesrečen človek, še posebej v otroštvu in mladosti, ki je svojo bolečino zdravil z glasbo,« pravi Perić. Začel je zbirati Rayevo glasbo in ga vse bolj poslušati in občudovati kot glasbenika.
Uroš Perić je edini slovenski glasbenik, ki je nastopil s spremljevalnimi glasbeniki velikega idola in hčerko Sheilo Raye Charles. Pravi, da je to bil eden njegovih vrhuncev. »S Sheilo še vedno sodelujem, z njo sem priredil že petnajst koncertov po vsem svetu. Poklicala me je in rekla, da bi rada nastopila z menoj. Prva priložnost za najin skupni nastop je bil koncert v ljubljanskih Križankah leta 2009. Ko me je slišala peti na prvi vaji, je začela jokati. Ko sliši kakšno novo Rayevo skladbo, jo zelo gane. Z očetom namreč ni preživela veliko časa. Sprva je niti ni priznal. Rekla je, da je zelo hvaležna, da je lahko z mano na odru, ker imam podobno glasbeno dušo, kot jo je imel njen oče.«
Desetletje delovanja Uroša Perića na glasbeni sceni je tudi desetletje zanimivih glasbenih sodelovanj. »V tem poslu je tako, da veliko nastopam z big bandi. To je velik orkester, ki ga ne moreš imeti na plačilni listi. Zato imajo mnogi na tej bluesovski, jazzovski in soulovski glasbeni sceni svoje note in jih nato posredujejo big bandom na festivalih ali posameznih nastopih. Več ko dosežeš, višje kotiraš na različnih tovrstnih festivalih, na katerih srečuješ mnoge glasbenike in se z njimi dogovoriš za morebitno sodelovanje. Tako imajo ti big bandi vedno svež repertoar in lahko več nastopajo, glasbeniki pa imajo orkestrsko spremljavo.«
Vendar Perić ni le izvrsten interpret, rad tudi piše skladbe. Pravi, da je veliko glasbenikov poustvarjalcev, a jih nikoli ne zamika, da bi napisali kakšno lastno skladbo. »Zdi se mi povsem logično, da če obvladaš kak inštrument, tudi napišeš kakšno skladbo. Sicer z mislijo, da to nikoli ne bo prišlo v javnost, vendar pišeš. Če si dober pesnik, pač pišeš pesmi, tudi če jih ne izdajaš.«
Navdih ob dveh zjutraj
Nekoliko potarna, da v Sloveniji ni veliko glasbenikov, ki bi jim bili blizu glasbeni stili, ki so njemu, zato mora sam napisati vse, od glasbe, aranžmaja do besedil. »Lažje bi bilo, če bi bila Slovenija večja in bi bilo take glasbe več, potem bi gotovo dobival ponudbe od skladateljev, kot je to v ZDA. Je pa v bluesu, soulu in jazzu navada, da vsi glasbeniki tudi poustvarjajo pesmi, ki so obveljale za standarde v teh glasbenih stilih.«
Inspiracijo dobi včasih ob drugi uri zjutraj in mora skladbo takoj zapisati, lahko pa dva meseca nič ne napiše, nato pa v enem dnevu nastanejo tri skladbe. Svoje skladbe redno uvršča na albume, običajno je tretjina njegovih pesmi, druge pa so iz zakladnice jazza, soula in bluesa, če se le da, so to nekoliko manj znane skladbe.
Pravi, da ima vedno težave pri izboru pesmi za večje koncerte, saj ima zelo obširen repertoar. »Res se je težko odločiti. Po eni strani hočeš občinstvu pokazati čim več, po drugi strani pa koncert ne sme biti predolg. Tudi v Križankah bomo odigrali dve, tri moje skladbe. Izbral sem tudi nekatere nove izvedbe skladb, ki bodo jeseni izšle na novem albumu. Moral sem se nekoliko prilagoditi tudi željam gostov ter upoštevati želje Big Banda RTV Slovenija.«
V Križanke je povabil nekaj zanimivih gostov. »Poleg Big Banda RTV Slovenija in mojih spremljevalnih pevk The Pearlettes pride še legendarni trobentač Duško Gojković, ki mi je na začetku kariere odprl kar nekaj vrat. Povabil sem someščana Ota Pestnerja, ker me je opazil že kot mladega dečka in ga je zanimalo, kaj delam. Sva tudi prvič skupaj nastopila v Križankah.
Nastopili bodo še Renee Collins Georges, ki je bila spremljevalna pevka pri Rayu Charlesu, ter izvrstna ameriška pevka Denise King in David Hoffman, ki je zadnjih petnajst let bil prva solo trobenta v orkestru Raya Charlesa. Z njim še nisem nastopil, v Križankah pa bova zaigrala skladbo, ki jo bom prvič igral, on pa jo je igral skoraj vsak večer zadnjih dvanajst let Rayevega življenja. Tu bom imel največ treme, ker on točno ve, kako je Ray to odigral, jaz bom pa to naredil po svoje,« se nasmehne Perić.
