Tiskane izdaje
Ogroženih je več tisoč delovnih mest, je v nedavni oddaji na hrvaški nacionalni televiziji dejal Nikša Bratoš, eden najbolj dejavnih hrvaških glasbenikov, avtorjev in producentov. S temi besedami se je odzval na podatek, da so prihodki številnih glasbenikov in glasbene industrije v celoti manjši za kar 90 odstotkov. »Vsaj pri nas ni bajno bogatih glasbenikov, ki bi lahko s privarčevanim denarjem preživeli te hude čase,« je dejal Bratoš in dodal, da razmere resnično niso rožnate, je pa vsekakor zdravje na prvem mestu. In krog je sklenjen. Pozval je ministrico za kulturo in medije Nino Obuljen Koržinek, da s skupnimi močmi skušajo nekaj narediti, se prilagoditi položaju, saj se očitno v prihodnjih dveh letih razmere bržkone ne bodo kaj prida izboljšale.
Mnogi tudi lačni
Tako kot že nekajkrat je tudi tokrat ministrica poudarila, da je bila Hrvaška »prva evropska država, ki je odprla kulturni prostor za prireditve«.Tako kot v Sloveniji je tudi na Hrvaškem, kot je slišati iz ust številnih glasbenikov, veliko ljudi, ki dejansko verjamejo, da vsak izvajalec nastopa sam, na matrico, plejbek, brez benda, tonskega mojstra, lučkarja, tehnikov, voznikov, organizatorjev, fotografa ... Da pač pride v dvorano sam, na postavljen oder, ki je tam že od nekdaj, z USB-ključkom, ki ga kar sam vtakne v opremo, ki je seveda tam in brezhibno obratuje že leta.
Prav zato je precejšen odziv povzročila Nina Badrić, pevska zvezda, dobrodošla tudi na slovenskih zabavah, z zapisom na družbenem omrežju, da veliko glasbenikov ne more opravljati svojega dela in da so zaradi tega »mnogi tudi lačni«. Dodala je, da ima ob njej in zaradi njenih nastopov prihodek še petnajst družin, katerih članih so v njeni organizacijski ekipi.
Slovenski kolegi: »Pozabljeni smo od vseh«
Nikakor ne gre to poletje, pravi Zoran Predin, ki živi samo od svojega glasbenega dela. »Občutek imam, da je vse skupaj presenetila ta situacija, v kateri z oblastmi nikakor ne najdemo rešitve, kako izvesti koncert, ne da bi ogrožali zdravje. Celotna zadeva je zagotovo kompleksna, po drugi strani pa veljajo neživljenjski ukrepi, kot denimo, da mora biti med odrom in prvo vrsto osem metrov razdalje. Ali celo, da moramo, čeprav smo popolnoma brez dohodkov, sami plačati dovoljenje za koncert, ki ga izda NIJZ. Če hoče država ohraniti glasbeno sceno, jo mora podpreti z olajšavami, z ukinitvijo davkov in dolgoročnejšimi subvencijami.« Predin ima vsako poletje najmanj deset koncertov. Letos so odpadli skoraj vsi. Sredi julija je pel v Splitu, na koncertu v spomin Arsenu Dediću, v družbi hrvaških glasbenikov, konec avgusta ga čaka nastop na mariborskem Lentu. Pravočasno načrtovanje, tudi pol leta vnaprej, je zelo pomemben del glasbenega posla, poudarja Predin, zdaj pa je vse ad hoc, nič se ne ve, kaj bo, kdaj bo in ali sploh bo. Redki koncerti, ki so, se zgodijo s pogumnimi posamezniki ali v mestnih okoljih, ki jih podpirajo regionalni sponzorji. Slovenski glasbeniki se najbolj povezujejo na družabnih omrežjih, kjer protestirajo in prosijo za posluh. A niso samo glasbeniki, zadaj so tudi tako imenovani podizvajalci, tonski mojstri, lučkarji, postavljavci odrov ... Na Hrvaškem, še dodaja Predin, so odredili bolj življenjske ukrepe in predvsem dali prednost domačim izvajalcem, kar bi bil dober zgled tudi za naše festivale.
Primorski kantavtor in pisec besedil Drago Mislej Mef je prepričan, da bo vrnitev v normalne razmere za glasbeno sceno dolga in težka in da se ji v kratkem ne obeta nič dobrega. V največjih težavah so po njegovem tisti, ki živijo samo od igranja in niso avtorji, ki bi dobivali avtorske pravice. Drugi so veliki bandi, ki jih ne more nihče plačati, poleg tega jih omejujejo tudi ukrepi. »Čeprav so bili med karanteno ravno glasbeniki tisti, ki so ljudem dvigali moralo, so zdaj pozabljeni od vseh. Zdaj bodo morali svoje delo zaradi razmer do skrajnosti podceniti, če so igrali prej za tisoč evrov, bodo zdaj za pol manj ... To si bodo vsi zapomnili in naslednje leto ponudili isto.«
Alan Steržaj, član skupine Big Foot Mama, pravi, da letos skupina sploh še ni imela koncerta, kar se v vsej karieri še ni zgodilo. »Naša največja rana je, da smo morali prestaviti praznovanje 30. obletnice skupine v Areni Stožice. Sicer medtem nastajajo novi komadi, pripravljamo tudi set za manjše, intimnejše koncerte, ampak v splošnem glasbeniki trenutno tavamo iz dneva v dan, ogorčeni nad ignoranco države. Toliko o laži, da nihče ne bo pozabljen.«
T. J.
Nikakor ne gre to poletje, pravi Zoran Predin, ki živi samo od svojega glasbenega dela. »Občutek imam, da je vse skupaj presenetila ta situacija, v kateri z oblastmi nikakor ne najdemo rešitve, kako izvesti koncert, ne da bi ogrožali zdravje. Celotna zadeva je zagotovo kompleksna, po drugi strani pa veljajo neživljenjski ukrepi, kot denimo, da mora biti med odrom in prvo vrsto osem metrov razdalje. Ali celo, da moramo, čeprav smo popolnoma brez dohodkov, sami plačati dovoljenje za koncert, ki ga izda NIJZ. Če hoče država ohraniti glasbeno sceno, jo mora podpreti z olajšavami, z ukinitvijo davkov in dolgoročnejšimi subvencijami.« Predin ima vsako poletje najmanj deset koncertov. Letos so odpadli skoraj vsi. Sredi julija je pel v Splitu, na koncertu v spomin Arsenu Dediću, v družbi hrvaških glasbenikov, konec avgusta ga čaka nastop na mariborskem Lentu. Pravočasno načrtovanje, tudi pol leta vnaprej, je zelo pomemben del glasbenega posla, poudarja Predin, zdaj pa je vse ad hoc, nič se ne ve, kaj bo, kdaj bo in ali sploh bo. Redki koncerti, ki so, se zgodijo s pogumnimi posamezniki ali v mestnih okoljih, ki jih podpirajo regionalni sponzorji. Slovenski glasbeniki se najbolj povezujejo na družabnih omrežjih, kjer protestirajo in prosijo za posluh. A niso samo glasbeniki, zadaj so tudi tako imenovani podizvajalci, tonski mojstri, lučkarji, postavljavci odrov ... Na Hrvaškem, še dodaja Predin, so odredili bolj življenjske ukrepe in predvsem dali prednost domačim izvajalcem, kar bi bil dober zgled tudi za naše festivale.
Primorski kantavtor in pisec besedil Drago Mislej Mef je prepričan, da bo vrnitev v normalne razmere za glasbeno sceno dolga in težka in da se ji v kratkem ne obeta nič dobrega. V največjih težavah so po njegovem tisti, ki živijo samo od igranja in niso avtorji, ki bi dobivali avtorske pravice. Drugi so veliki bandi, ki jih ne more nihče plačati, poleg tega jih omejujejo tudi ukrepi. »Čeprav so bili med karanteno ravno glasbeniki tisti, ki so ljudem dvigali moralo, so zdaj pozabljeni od vseh. Zdaj bodo morali svoje delo zaradi razmer do skrajnosti podceniti, če so igrali prej za tisoč evrov, bodo zdaj za pol manj ... To si bodo vsi zapomnili in naslednje leto ponudili isto.«
Alan Steržaj, član skupine Big Foot Mama, pravi, da letos skupina sploh še ni imela koncerta, kar se v vsej karieri še ni zgodilo. »Naša največja rana je, da smo morali prestaviti praznovanje 30. obletnice skupine v Areni Stožice. Sicer medtem nastajajo novi komadi, pripravljamo tudi set za manjše, intimnejše koncerte, ampak v splošnem glasbeniki trenutno tavamo iz dneva v dan, ogorčeni nad ignoranco države. Toliko o laži, da nihče ne bo pozabljen.«
T. J.
Sezonsko delo za pet evrov na uro
Usuli so se različni komentarji, največjo pozornost pa je požel tisti, pod katerega se je podpisala Zrinka Gracan (identiteta ni preverjena) iz okolice Bjelovarja. Zapisala je: »Čez nekaj dni bomo pobirali krompir, pa vabim Nino Badrić, Severino in druge estradnike, ki so dobili 4000 kun (550 evrov) državne pomoči, da nam pridejo pomagat … Samo, prosim, ne pridite v slovesnih večernih oblekah, ki stanejo 14 tisoč kun (2000 evrov), saj je bilo te dni deževno in je na njivi precej blata.« Sprožil se je plaz ponudb kmetov z različnih koncev in krajev, od Osijeka, okolice Zagreba, Zadra, Benkovca, v katerih so vabili hrvaške estradnike, naj jim pridejo pomagat – seveda za plačilo, za kakšnih pet evrov na uro – na kmetije, v hleve, na polja, v vinograde …
Oglasilo se je Združenje organizatorjev in menedžerjev in pozvalo vlado Andreja Plenkovića, naj »čim prej nekaj stori za rešitev industrije, ki na leto poskrbi za akumulacijo v višini 1,3 milijarde evrov, od katerih ima korist tudi država«. Odzvala se je tudi Indira Levak, bolj znana kot Colonia, in podprla vse zahteve glasbenikov. No, pozabila je povedati, da ji izpad dohodka ne pomeni veliko, čeprav so ji odpovedali 30 koncertov, saj ima apartma v Fažani, ki ga oddaja, kot je razkrila v pogovoru za revijo Gloria. Težava pa je, da ni gostov, in tako je menda ostala brez koncertov in s praznimi apartmaji.
1,3
milijarde evrov na leto ustvari hrvaška glasbena industrija
milijarde evrov na leto ustvari hrvaška glasbena industrija
Hrvaška je »kot prva evropska država odprla kulturni prostor za prireditve«.
