Glasbeno založništvo med internetom in pirati

Danes so na boljšem založbe, ki gredo v korak s časom in uvedejo spletno prodajo pesmi.

Objavljeno
17. maj 2013 12.15
SLOVENIJA,LJUBLJANA,16,12,2010,GLASBENI VOM . FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Denis Poštrak
Denis Poštrak

Glasbena industrija je v krizi,­ slišimo povsod. Kriv naj bi bil internet, ki je povzročil nelegalno distribucijo. Kultura kupovanja zgoščenk je zamrla.­ Včasih je nekaj pomenilo, če si imel originalno kaseto ali gramofonsko ploščo (pogovorno »vinilko« ali »LP«), danes pa – zakaj bi kupovali, če lahko vse dobimo tako rekoč brezplačno?

Posledica tega so težave v založništvu, ki se pojavljajo po vsem svetu, v Sloveniji pa so še toliko večje, ker smo majhen trg in edina slovensko govoreča država. Pa je res tako? Poglejmo dobiček svetovne glasbene industrije, ki ga je objavila Music Industry Revenues.­

Leta 2006 je bilo za 60,7 milijarde dolarjev dobička, leta 2007 61,5 milijarde dolarjev, leta 2008 62,6 milijarde dolarjev, leta 2009 65 milijard dolarjev, leta 2010 66,4 milijarde dolarjev in leta 2011 67,6 milijarde dolarjev. Razberemo lahko, da se dobiček veča iz leta v leto. Kljub piratstvu, internetu in različnim tehnologijam se torej merijo rekordni dobički.

Zlati časi tradicionalnih glasbenih založb

Zlati časi »tradicionalnih« založb (v Sloveniji) so preteklost in če bodo hotele preživeti, se bodo morale prilagoditi. V osemdesetih in devetdesetih letih je prva zasebna slovenska založba Mandarina (ustanovil jo je pokojni Brendi) žela velike uspehe. Pred tem je uživala monopol slovenska založba ZKP RTV Slovenija. Brendi je s skupino Don Juan skoraj vsako ploščo prodal v več kot 100.000 izvodih, otroška pevka Hajdi, ki je bila Brendijeva varovanka, čez 60.000, Aleksander Jež, Zlatko Dobrič, skupina Magnet več kot 30.000, Helena Blagne več kot 20.000, kar je za majhen trg, kot je Slovenija, fenomen. Danes je velik uspeh, če glasbenik proda dva tisoč zgoščenk.

Največ fonogramov slovenskih glasbenikov se je prodalo po koncertih na stojnicah pred vhodom v dvorane. Na takšnih prireditvah je kaseto popularne skupine ali solista kupila skoraj vsaka družina. Med glasbeniki se govori, da v tistih časih v Sloveniji skoraj ni bilo »jugota« brez kasete ansambla Don Juan.

Založniki, pirati, avtorji

Danes so na boljšem založbe, ki gredo v korak s časom in uvedejo internetno prodajo pesmi. Nekatere svetovno znane ameriške založbe nočejo uvideti, da morajo spremeniti način poslovanja, in raje tožijo potrošnike. Prek IP-številk lovijo pirate, za razkritje podatkov prisilijo internetne ponudnike, čeprav bi zakonsko za to potrebovali sodni nalog. Treba je razumeti tudi, da IP ni isto kot oseba (npr. študenti v študentskem domu imajo vsi en IP). Sporno je tudi, da založbe tožijo uporabnike skupinsko (npr. pet tisoč uporabnikov hkrati), kar pomeni, da se toženi nima možnosti zagovarjati, tožnik pa ima veliko manj sodnih stroškov. Za piko na i so zahtevani zneski teh tožb tako visoki, da jih v realnosti ne bodo mogli nikoli iztržiti.

V Ameriki je prišlo v javnost nekaj tovrstnih tožb. Znan je primer, ko je organizacija RIAA, ki podpira založbe, tožila mamo štirih otrok, ker je z interneta (Kazaa) snela 24 pesmi. Sodišče ji je prisodilo 222.000 dolarjev kazni, kar znese 9250 dolarjev na pesem. S takim načinom založbe dolgoročno izgubljajo stranke. Najhuje pa je, da izvajalci oziroma avtorji ne dobijo denarja od tožb, temveč ga investirajo v iskanje novih piratov.

Pri nas se še vedno na veliko oklepajo prodaje zgoščenk, ki že dolgo »izumirajo«, za kar glasbena industrija obtožuje piratstvo. V Sloveniji je digitalna prodaja težava, ker smo majhen trg in domače glasbe ne cenimo dovolj. To pomeni, da bi bilo pri nas izjemno težko ustanoviti spletno trgovino, kot sta v tujini Apple iTunes in Amazon. Ena od možnosti je strateška povezava z eno od omenjenih spletnih trgovin kot zastopnikom za Slovenijo. V Sloveniji uporablja podobno tehnologijo Si.mobil, pri katerem lahko uporabniki dostopajo do glasbe prek mobilnih telefonov.

Zgoščenka kot poslovna vizitka

Največji zaslužek so glasbenikom pri nas in po svetu vedno prinašali koncerti. Zasledimo lahko, da dvorane in stadione polnijo predvsem stari legendarni glasbeniki, kot so Bon Jovi, U2, v Sloveniji pa Jan Plestenjak, Bijelo Dugme, Zdravko Čolić, Parni Valjak, Novi Fosili, Oliver Dragojević, Mišo Kovač in drugi. Danes prinaša večji dobiček prodaja kap, majic in priponk z imenom glasbene skupine oziroma glasbenika. Te stvari gredo najbolj v prodajo na koncertih in prek interneta. Dogaja se tudi, da nekateri glasbeniki ob nakupu vstopnice za koncert podarijo zgoščenko ali kakšen drug promocijski material. Zadnje čase je opaziti, da zgoščenka dobiva status poslovne vizitke.