Goran Bare in Majke in rock'n'roll

V četrtek, 8. decembra, bo ob trideseti obletnici delovanja nastopil znameniti hrvaški roker Goran Bare iz Vinkovcev s svojo legendarno skupino Majke ob 21. uri v ljubljanski Cvetličarni.

Objavljeno
08. december 2010 18.05
Zdenko Matoz, kultura
Zdenko Matoz, kultura
Tridesetletna glasbena kariera hrvaškega rokerja Gorana Bareta je imela tako vzpone kot padce, vendar je glasbenik vedno ohranjal pristnost in iskrenost. S kultno skupino Majke bo v ljubljanski Cvetličarni predstavil nekaj novih skladb, ki so za zdaj še v fazi snemanja (Život je osječaj, Ja nisam tvoj, Divlji svijet, Nestvaran san, Pozovi me u noč, Moja je ljubav), in seveda retrospektivo treh desetletij ustvarjanja, v kateri ne bo manjkalo uspešnic, ki jih je posnel solo, s skupino Plačenici ter z matično skupino Majke - Vrijeme je da se krene, Mene ne zanima, A ti još plačeš, Budi ponosan in številne druge.

Goran Bare je edinstven in kontroverzen glasbenik, ki si je pri občinstvu zaslužil spoštovanje z zvestobo pristnemu rock'n'rollovskemu izrazu, ki je zaznamoval tudi njegovo dokaj težavno življenje. Po dveh letih so Majke spet v studiu, kjer pripravljajo pesmi za novo ploščo. Baretove iskrene pesmi govorijo zlasti o njegovem življenju, čustvih, željah, odvisnostih, odvajanju in izgubljenosti.

Skupino Majke sta leta 1984 ustanovila pevec Goran Bare in basist Nedjeljko Ivković - Kilmister, pozneje so se jima pridružili še kitarist Ivica Duspara, bobnar Željko Mikulić - Korozija in solo kitarist Marin Pokrovac. Glasbeno so izhajali iz rockovskega zvoka, ki so ga negovale zasedbe Flamin' Groovies, MC5, The Stooges in Steppenwolf. Prvi demo posnetek pesmi Iz sve snage so predvajali na zagrebškem Radiu 101, nastopati pa so začeli po zagrebških in beograjskih klubih.

Prvi posnetki

Na enem izmed nastopov v zagrebškem Lapidariju so spoznali založnika Zdenka Franjića in v dveh dneh posneli 14 pesmi. Izdane so bile na kaseti Slušaj najglasnije, ki so jo tako kritiki kot občinstvo dobro sprejeli. V času njihovega vzpona so v prometni nesreči izgubili dobre prijatelje - kitarista Marina, Pavla Papa ter Gorana Matoševića, kar je za nekaj časa prekinilo njihovo ustvarjanje.

Nastopi so se vrstili, eden izmed najpomembnejših je bil na ljubljanskem Novem rocku, saj jim je prinesel veliko medijsko pozornost. Leta 1990 so pod okriljem založbe Search & Enjoy izdali vinilni album Razum i bezumlje, ki je bil med kritiki dobro sprejet. Bare se je istočasno ukvarjal s solo projektom, imenovanim Hali Gali Halid, ki je bil parodija na pevca Halida Bešlića in Halida Muslimovića, ter izdal album Vo-zdra. Kmalu zatem so se člani Majk zaradi vojne za nekaj časa razšli.

Leta 1992 so se ponovno zbrali, vendar v novi postavi. Baretu in Koroziji sta se pridružila kitarista Zoran Čalić ter Jurica Nižić,
naslednje leto pa so pod okriljem založbe T.R.I.P. (današnja Croatia Records) izdali svoj drugi uspešen album Razdor. Za prvo pesem s te plošče Krvarim od dosade so posneli tudi videospot.

Kljub številnim nastopom jim je leta 1994 uspelo posneti album Milost, za katerega je večino besedil napisal Bare. Posneli so videospot za pesem Ja sam budučnost, kmalu zatem pa se je Korozija odločil za selitev v Ameriko.

Številni premori

Po premoru leta 1995 se je Baretu in Zoranu pridružil kitarist Kruno Domačinović, za bobne pa je sedel Čaka. Po ženinem samomoru je Bare nekaj časa razmišljal, da bi se nehal ukvarjati z rock'n'rollom. Tako je skupina mirovala do leta 1996, ko so se odločili posneti nov album Vrijeme je da se krene. Poleg albuma so posneli še videospote za pesmi Mene ne zanima (zanj so prejeli nagrado Porin), Odvedi me in A ti još plačeš.

Po več kot desetletnem pojavljanju na sceni se je založba Jabukaton leta 1997 odločila izdati njihov live album Život, uživo, ki so ga posneli v mali dvorani zagrebškega Doma sportova. V letu 1998 so v Čakovcu osvojili dve nagradi: crno mačko v kategorijah za najboljšo rock skupino preteklega leta in za najboljši živi nastop. Sodelovali so tudi pri plesno-gledališki predstavi Rock + Roll Emila Matešića in njegove plesne skupine Stereo, za katero so posneli glasbo.

Svoj naslednji album Put do srca sunca so snemali v Ljubljani, izšel pa je leta 1998. Za naslovnico si je oblikovalska skupina Božesačuvaj prislužila še eno nagrado crna mačka. Med promocijsko turnejo tega albuma je imel Bare nekaj zdravstvenih težav, a se je kljub temu pozneje odločil, da bodo nadaljevali z ustvarjanjem novih pesmi. Zoranovo mesto je zasedel Berislav Blažević - Bero, član takratne skupine Parni valjak, za bobne pa je sedel Tomas, član skupin Anestezija in Divlje jagode. V
tej postavi so igrali vse do leta 2002, ko so na festivalu Zagreb goriodigrali enega izmed zadnjih koncertov.

Solo kariera

Bare se je odločil za solo kariero in s spremljevalno skupino Plaćenici leta 2001 izdal album Izgubljen i nađen, leta 2003 pa mu je sledil še album 7. Svoj tretji solo album, ki je izšel leta 2006, je Bare napravil s srcem ter ga zato tudi poimenoval Srce.
Po naključju sta se proti koncu leta 2006 Bare in Zoran ponovno našla in po nekaj srečanjih sta sklenila, da bosta ponovno obudila skupino. Z velikim veseljem so se jima pridružili še basist Kilmister, kitarista Kruno in Zoran in Alan Tibljaš na bobnih. Aprila leta 2008 je skupina posnela koncert v Tvornici v Zagrebu, na osnovi katerega je nastal dvojni album Majke Unplugged.

Majke - Mene ne zanima