Hiša kulture Celje daje lekcijo

Neodvisna produkcija v Celju močno presega sistemsko financirano glasbeno in sorodno ustvarjalnost.

Objavljeno
04. september 2013 17.25
piano Hiša kulture Celje
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Mednarodna plesna koprodukcija Hiše kulture Celje He he helium oktobra odpotuje na gostovanje po Koreji, nato po Balkanu.

V Celju in Savinjski regiji pa je skoraj dnevno mogoče prisluhniti koncertom resne in sodobne glasbe njihovih zasedb.

Toda v lokalni skupnosti še vedno ne najdejo zanesljivega sogovornika. Hiša kulture Celje (HKC) daje lekcijo uradnemu kulturnemu okolju regije.

Morda ne toliko po sredstvih, zagotovo pa je po ustvarjalnosti, ki jo generira in producira ta ljubiteljska civilno-družbena kulturna ustanova, HKC tudi v petem letu svojega delovanja zlasti na glasbenem in sorodnih področjih povsem dotolkla uradne ustanove.

V zavodu HKC, ki sezono načrtuje od septembra do konca avgusta naslednjega leta, so do izteka sezone 2012/13 pripravili 82 kulturnih dogodkov, od tega 7 v lastni produkciji, 48 v koprodukciji ter gostili 5 dogodkov. Za financiranje vsega naštetega so zbrali 194 tisoč sredstev, od katerih so za lastno delovanje porabili le 11 tisoč evrov.

Za izvedeni program pa so dobili le 10 odstotkov domačih sistemskih sredstev, 12 odstotkov na razpisih EU, 27 odstotkov denarja so zbrali z vstopninami in drugimi prihodki od projektov, kar 51 odstotkov potrebnih sredstev pa so uspeli dobiti pri pokroviteljih.

Podoben obseg denarja in delovanja načrtujejo tudi za sezono 2013/14. Pripravili bodo 93 kulturnih dogodkov, od tega 6 v lastni produkciji, 32 v koprodukciji ter 5 gostovanj. Dohodke od vstopnin bodo skušali povečati, pri čemer bo polovica predstav še vedno ostala brezplačnih.

Hišo kulture Celje je pred petimi leti ustanovilo Društvo ljubiteljev umetnosti Celje (DLUC), vse odtlej pa HKC zapolnjuje celjski, regijski, slovenski in tudi čezmejni prostor s kulturnimi vsebinami, ki so v lokalnem okolju sistemsko premalo ali nič podprte.

»Svoje programske politike ne spreminjamo. Zavezani ostajamo vrhunski umetniški produkciji in podpori mladim talentom s področja resne glasbe, jazza in glasbenega gledališča,« pravi kreativni direktor Matija Kovač, sicer študent arhitekture.

»Prizadevamo si in tudi uspeva nam zapolnjevati področja, ki so v mestu deficitarna,« dodaja predsednik DLUC in vodja projektov Gregor Deleja, sicer pedagog in glasbenik.

»Ne samo v Celju, kar v vsej Sloveniji,« ga dopolnjuje programski direktor in umetniški vodja Simon Dvoršak, sicer dirigent in pedagog. Vsi trije, kakor tudi poslovna direktorica Polona Marovt, delajo za HKC prostovoljno in brez plačila.

V petih letih so pod okriljem zavoda začeli delovati Vokalni kvintet HKC, Zbor Antona Schwaba, Orkester HKC, Godalni kvartet Maxima, Kvintet Gamma in Gledališče HKC.

Z njimi in po potrebi z gosti, praviloma uveljavljeni glasbenimi in pevskimi umetniškimi ustvarjalci iz domovine in tujine, so doslej pripravili vrsto uspelih produkcij, ki so ali še gostujejo na tujih odrih, pa tudi v regijski kulturni navezi Triangel z občinskima kulturnima zavodoma v Žalcu in Velenju, ne pa tudi s celjskim občinskim zavodom.

V Celju zato največ sodelujejo z Muzejem novejše zgodovine Celje, s katerim so letos zaključili triletni evropski muzejski in glasbeni projekt Jumum. HKC je tudi organizator zdaj že uveljavljenega in prvega jazzovskega festivala v Celju Džjezz do it! Pa tudi pedagoških Ur kulture, Poletnih glasbenih seminarjev muzikala in solopetja, cikla koncertov komorne in sakralne glasbe Vesperae Musicae, mladim glasbenikom namenjenih koncertov Kulturni galop, popularnih in jazz koncertov Locacooltura, priložnostnih prazničnih koncertov, uvodnih poletnih koncertov Glasba na vodi, mednarodnega festivala capella in vocal play glasbe Vokalne igre, od nove sezone pa tudi pedagoškega koncertnega cikla Glasbene sobotnice.

»V petem letu delovanja zapolnjevanje kulturnega okolja z vsebinami in pogledi, ki so v preteklosti le redko prihajali na plan, nadaljujemo svojo pot netenja drobnih isker, umetniških dogodkov, da bi bivali v boljšem in bogatejšem okolju. V okolju, ki je dojemljivo in ki z obiskovanjem naših potrjuje, da si želi dobrin, ki niso merljive v splošno priznanih valutah,« pravi Dvoršak.