Ponarejevalec Giacomettija za pet let v ječo

S ponarejanjem skulptur najdražjega kiparja na svetu naj bi kupcem povzročil za okoli pet milijonov evrov škode.

Objavljeno
17. julij 2015 16.30
V. U., Delo.si/STA
V. U., Delo.si/STA
Moški, ki je bil spoznan za krivega ponarejanja del švicarskega umetnika Alberta Giacomettija (1901–1966) je bil obsojen na zaporno kazen. Stuttgartsko sodišče mu je prisodilo pet let in tri mesece zapora. S ponarejenimi skulpturami naj bi njihovim kupcem povzročil za okoli pet milijonov evrov škode.

Sodišče je že prisodilo zaporno kazen petim osebam, ki so jih zasačili pri prodaji Giacomettijevih ponaredkov pred šestimi leti. Dva druga pajdaša obsojenega 56-letnika, ki sta vodila prodajo ponarejenih del, sta bila obsojena na več kot sedem let zapora, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Najdražji kipi na svetu

Kiparjeva dela, za katera so značilne stanjšane človeške in živalske figure, dosegajo na dražbah umetnin v zadnjih letih vrtoglave milijonske vsote. Njegov kip L'Homme au doigt , ki so ga maja pri Christie's v New Yorku prodali za 141,3 milijona dolarjev, drži svetovni rekord na področju skulptur, prodanih na dražbi, in tudi prejšnji rekord je bil Giacomettijev. Njegov L'Homme qui marche I je pred petimi leti pri Sotheby's v Londonu dosegel 104,3 milijona dolarjev.

Giacometti se je rodil v Stampi v švicarskem kantonu Grisons. Oče Giovanni je bil znan postimpresionistični slikar. Sam je študiral v Ženevi in v Rimu, kjer se je seznanil z egipčansko in staro primitivno umetnostjo, ki je nanj napravila močan vtis. V letih 1922–25 je bil v Parizu.

Sprva je slikal v kubističnem in postkubističnem slogu, njegove slikovne deformacije so že nakazovale kasnejši osebni slog. Znan je postal po razpotegnjenih tankih figurah v bronu, ki so učinkovale kot nadrealistične metafore. V 40. letih minulega stoletja je izdeloval majhne skulpture, ki so se zdele kot oddaljeni prividi. Ustvaril je tudi grafike za delo Kratka zgodovina nadrealizma angleškega pesnika Davida Gascoyna.