Ko Iva Bittová stopi na oder ta dobesedno zažari in s svojo neuničljivo sončnostjo takoj pridobi občinstvo. Pesmi izvaja večinoma v češčini, ki je seveda nam zelo razumljiv jezik, zapela pa je tudi eno v angleščini in eno v nemščini. Svojo liričnost ponuja povsem neosladno, življenjsko, skorajda zemeljsko, vokalne in telesne akrobacije pa pričarajo naravo, gibanje, ptice, zveri, meglo, luno, sonce. Velik del njenega nastopa je improviziranega, vendar pa občinstvo ne razloči povsem, kjer se neha načrtovano in vstopi improvizirano temelječ na hipnem trenutku in navdihu.
V svoji karieri je sodelovala s s številnimi glasbeniki kitaristi (Bill Frisell, Fred Frith, Marc Ribot), vokalisti (Phil Minton, David Moss), klarinetisti (Don Byron, David Krakauer) in pri številnih izvedbah sodobne glasbe (z Bang On A Can in različnimi godalnimi kvarteti) ter skupino Dunaj. Tokrat je na odru imela subtilnega kitarista Vladimírja Václaveka, ki je virtuozno dodajal zvoke kitare. To je bil njen četrti nastop v Sloveniji, saj je doslej nastopila z bobnarjem Pavlom Fajtom na Drugi godbi, kot solistka na Jazz festu v Cerknem in z Bang On a Can na festivalu Radikal chic v Cankarjevem domu.
Tokratni repertoar je slonel na ljudskosti, tudi avtorskih pesmi, dokler se ni povsem naravno povzpel in zapletel v avantgardne glasbene pristope in se vrnil nazaj k lepi melodiji in preprostem ritmu.
To je bil eden tistih biserovinastih majhnih koncertov, ko se občinstvo dobesedno topi pod zvoki nastopajočih glasbenih mojstrov, ne glede na to ali so imeli veliko ali pa nič predznanja o njihovi glasbi.













