Jazz Ravne tudi letos z zvenečimi imeni domače in svetovne glasbe

Šesti jazzovski abonma na Ravnah z dvema dobitnikoma Grammyjev, zvenečimi imeni slovenskega jazza in obetavnimi mladimi glasbeniki

Objavljeno
26. september 2012 23.07
Jazz Ravne, Mike Sponza in Bob Margolin
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Ravne na Koroškem – Danes se s koncertom jazzovskega podmladka začenja nova sezona abonmaja Jazz Ravne, ki se je dodobra uveljavil tako med publiko, kakor tudi med jazzisti širom sveta. Do aprila se bo zvrstilo osem koncertov, številnim legendam, ki so na Ravnah že nastopile, se letos pridružujeta še dva grammyjeva nagrajenca.

Šesto sezono bodo odprli mladi domači glasbeniki, udeleženci majske šole jazza, ki je pod vodstvom saksofonista Sama Kolarja potekala na Ravnah in so jo lani organizirali prvič, kot mentorji pa so sodelovali pianist Sašo Vollmeier, trobentač David Jarh, kitarist Igor Bezget in drugi znani slovenski glasbeniki. »Izkazalo se je, da zmoremo izpeljati odlično šolo jazza, skoraj vsi udeleženci pa bodo odigrali uvodni koncert sezone, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, saj je rezultat našega petletnega dela,« je dejal eden od organizatorjev Jazza Ravne Robi Jamnik.

Oktobra bo nastopil kitarist Samo Šalomon s svojim Strings Quartetom. Kot je dejal Jamnik, Šalomona uvrščajo med deset najbolj obetavnih svetovnih kitaristov, večino svojih skladb pa ustvari prav na Koroškem. Na Ravne prihaja skupaj z nekaterimi trenutno najboljšimi jazzovskimi glasbeniki na svetu. Sledil bo koncert avstrijskega kelagBIGbanda z Benečanko Francesco Viaro, decembra pa bo nastopil bluesovski trio Raphael Wressnig Organ Combo. V letu 2013 bodo prvi na sporedu domači Artbeaters, zmagovalci lanskega 6. mednarodnega jazzovskega tekmovanja v Bukarešti, ki osnovo iz tradicionalnega jazza nadgrajujejo z ritmi funka, reggaeja, bluesa, afrobeata in drum'n'bassa.

Za kulturni praznik predstavljajo projekt lastne produkcije

Na predvečer kulturnega praznika Jazz Ravne predstavlja projekt Via Ad Infinitum koroškega trobentača Timoteja Kotnika. »Gre za dobrega instrumentalista, aranžerja in skladatelja, ki se bo skupaj z zasedbo predstavil z večstavčno skladbo, ki sicer traja uro in pol, nastop pa bomo prilagajali razpoloženju v dvorani,« je povedal Samo Kolar, sicer tudi član omenjene zasedbe in soustvarjalec Jazza Ravne. Kot je dejal organizator Franc Kokal, bo predvečer slovenskega kulturnega praznika na Jazzu Ravne postal stalen termin, namenjen koroškim glasbenikom in domači ter lastni produkciji.

Za zaključek sezone smetana slovenskega jazza in dva grammyjevca

Marca bodo v sklopu koncertov ob njegovi 60-letnici gostili tolkalista in bobnarja Zlatka Kaučiča, glasbenega vizionarja, skladatelja in pedagoga, ki se mu bosta pridružila z Grammyjem nagrajeni multiinstrumentalist Paul McCandles, član kultne zasedbe Oregon, ter že omenjeni kitarist Samo Šalamon.

Sezona se končuje z bluesom in še enim dobitnikom Grammyja Bobom Margolinom, ki prihaja s starim znancem in dobrim prijateljem Jazza Ravne Mikom Sponzo in njegovo zasedbo. Margolin, kitarist, vokalist in skladatelj je tipični predstavnik čikaške stare šole bluesa, učil pa se je od velikega mojstra Muddyja Watersa, s katerim je koncertiral do konca sedemdesetih let.

Manj denarja, a boljši nastopi in odlično občinstvo

»Naša vsakoletna težava je denar, abonma pa je še vedno »prijateljsko - znančevski«, glasbeniki nastopajo za projateljske cene, prav zato pa naši obiskovalci pri nas dobijo več glasbe, nastopi so boljši, publika pa odlična ter čedalje bolj glasbeno razgledana in zna iskreno nagraditi dober nastop ter tenkočutno prisluhniti,« ugotavlja Jamnik. Abonmajske vstopnice za Jazz Ravne so letos na voljo za 50 evrov, z abonmaji napolnijo približno polovico mest, preostanek vstopnic je na voljo tudi za izven.

Ideje za čezmejno jazzovsko ponudbo

V prihodnosti načrtujejo v sklopu projekta Carinthia jazz vzpostavitev skupne koroške jazzovske ponudbe na obeh straneh meje, od Beljaka do Radelj in Slovenj Gradca. »Tudi čez mejo se veliko dogaja v naši neposredni soseščini, pa tega sploh ne vemo. Z enotnim kulturnim trgom bi povezali tudi turizem ter tako nadgradili in obogatili koncertno ponudbo, skupaj pa bi si lahko privoščili tudi projekte, ki so nam zdaj nedosegljivi,« je dejal Jamnik.